Joachim Deckarm. Njegova zgodba je ena najbolj žalostnih kar se rokometa tiče. Bil je namreč eden najboljših igralcev svoje generacije, potem pa je se je njegovo življenje 30. marca 1979 obrnilo na glavo. Na tekmi med njegovim Gummersbachom in madžarsko Tatabanyjo je kot že ničkolikokrat krenil v protinapad. V polnem šprintu se je zaletel v Lajosa Panovicsa in izgubil zavest. V komi je bil 131 dni, ko se je prebudil, pa je (p)ostal ujetnik v lastnem telesu. Bil je le še lupina rokometnega asa.
Nesreča je za vedno pustila posledice na njegovem umu in telesu, Panovics pa se ni mogel znebiti občutka krivde in je tudi sam končal kariero. Kasneje sta postala prijatelja, Deckarm pa je v soboto praznoval 65. rojstni dan. In v kölnski Lanxess Areni so mu pripravili presenečenje, ki ga ne bo pozabil. Devetnajst tisoč ljudi mu je namreč zapelo Happy Birthday. Nemci so vedno znali ceniti svoje šampione. Legende živijo večno.