Možje v modrem stojijo na najvišji stopnički zmagovalnega odra, v ozadju nekje pa igra marsejeza. Prizor, ki je konec januarja vsaj tako pogosto prizor, kot je okoli božiča pogost film o tistem mulcu, ki je ostal sam doma. Morda nam kakšno leto televizijske hiše prizanesejo z Macaulayem Culkinom, a že naslednje leto je spet Sam doma. Kot francoski rokometaši, morda nam kakšno leto prizanesejo, a že naslednje leto so spet tu, na vrhu, med njimi pa neki v Nišu rojeni 32-letnik, ki je šel v rokometu tja, kamor ni šel pred njim še nihče.
IHF IGRALCI LETA
1988 Veselin Vujović (Jug)
1989 Kang Jae-Won (J. Kor)
1990 Magnus Wislander (Šve)
1991 ni bilo izbora
1992 ni bilo izbora
1993 ni bilo izbora
1994 Talant Dušebajev (Rus)
1995 Jackson Richardson (Fra)
1996 Talant Dušebajev (Špa)
1997 Stephane Stoecklin (Fra)
1998 Daniel Stephan (Nem)
1999 Rafael Guijosa (Špa)
2000 Dragan Škrbić (ZRJ)
2001 Yoon Kyung-Shin (J. Kor)
2002 Bertrand Gille (Fra)
2003 Ivano Balić (Hrv)
2004 Henning Fritz (Nem)
2005 ArIvano Balić (Hrv)
2006 Ivano Balić (Hrv)
2007 Nikola Karabatić (Fra)
2008 Thierry Omeyer (Fra)
2009 Slawomir Szmal (Pol)
2010 Filip Jicha (Češ)
2011 Mikkel Hansen (Dan)
2012 Daniel Narcisse (Fra)
2013 Domagoj Duvnjak (Hrv)
2014 Nikola Karabatić (Fra)
2015 Mikkel Hansen (Dan)
2016 Nikola Karabatić (Fra)
Je najbolj dominanten igralec v zgodovini rokometne igre. Pika. Lahko bi se sicer prerekali o umetniškem vtisu, tiste bolj romantične duše bodo pač vedno prisegale na Mozarta iz Splita ali pa nekega možaka z dredi z Reuniona, toda številke in lovorike po drugi strani ne puščajo niti najmanjšega dvoma. V iskanju podobno dominantnega igralca v zgodovini športa izbira ni prav velika. Na misel kot prva prideta Wayne Gretzky in Michael Jordan. Da, tako dominanten je. Ali pa Roger Federer, ki je zgolj nekaj ur pred januarskim finalom v Parizu na drugem koncu sveta še enkrat spisal zgodovino. Ali pa tisti ruski medved po imenu Aleksander Karelin, resnični Ivan Drago, ki je nekje v sibirskih gozdovih na svojih plečih prenašal hladilnike, v očeh nasprotnikov pa je ta lomilec kosti videl tudi ali predvsem strah. Morda tudi Karabatić v očeh tekmecev vidi strah.
Pride v miru, pusti te v koščkih. Karabatić in ostala druščina kot neki popoln plenilec, predator, prežijo na svoj plen, na tistih svojih nekaj minut, v katerih bodo nasprotniku zadali smrtno rano. Tekmec ima občutek, da je bil blizu, da bi morda nekako vendarle lahko, a vse to je bolj kot ne fatamorgana. Počasi jim puščajo kri, potem sledi še smrtni udarec. Vse pa je videti tako preprosto.
Nikola je Gospod Rokomet. V njem je nekaj živalskega. V karieri je osvojil vse, toda ... Zver se še ni nasitila, Kanibal je še vedno lačen. Se nadaljuje...