Pred vami je močan turnir v Braziliji, kjer vas med drugim čakata dvoboja s svetovnimi prvakinjami Brazilkami in tudi svetovnimi podprvakinjami Srbkinjami? Kaj pričakujete, kakšni so cilji turnirja?
Mislim, da nam bo ta turnir res prišel prav. Odigrale bomo tri težke tekme in se ob tem poskušale še bolj uigrati. V tej luči pravzaprav vsaka akcija prav pride. Potujemo v malce spremenjeni postavi, nekaj sicer standardnih deklet namreč tokrat manjka, a bomo ne glede na to dale vse od sebe, da se pokažemo v čim lepši luči. Prav tako bodo nekaj več priložnosti dobile mlajše igralke, kar je zagotovo pozitivna stvar za njih, da pridobijo reprezentančno kilometrino oziroma izkušnje.
Najbrž je tudi določena čast in dokaz neke, recimo temu kvalitete, da vas v goste povabijo svetovne prvakinje?
Da, zagotovo je čast, da so nas povabile in da nas imajo Brazilke za konkurenčne tekmice. Mi pa smo seveda veseli povabila, na katerega smo se kljub dolgi poti z veseljem odzvali.
Kmalu, 5. decembra, se začenja svetovno prvenstvo na Danskem. Vaš favorit? Lahko Brazilke ubranijo naslov?
V prvi vrsti menim, da bomo znova spremljali dobro prvenstvo. Na svetovnih prvenstvih je še več možnosti za kakšna presenečenja ekip, ki po navadi sicer niso v ospredju. Vemo pa, da skandinavske ekipe Norveška, Švedska in Danska pridejo skoraj vedno najmanj do četrtfinala, tudi Brazilk letos zagotovo ne gre podcenjevati, navsezadnje so branilke naslova. Nimam izrazitega favorita, če pa že moram napovedati svetovnega prvaka, bi rekla, da bo to še tretjič Norveška.
Prvakinja v štirih državah
Ana Gros od januarja 2014 nosi dres – in krilo – francoskega Metza. Na severovzhodu Francije je našla svoje najboljše igre, navsezadnje je bila v lanski sezoni izbrana za najboljšo desno zunanjo igralko vse močnejše francoske lige. Pred tem je sicer Velenjčanka kljub le 24 letom zamenjala kar nekaj okolij in držav ter, zanimivo, prav v vsaki državi osvojila naslov prvakinj. Svojo bero je začela leta 2010 v dresu Krima, nadaljevala na Madžarskem (Györ), v Nemčiji (Thüringer), v predlanski sezoni pa je bila najboljša v državi še z Metzem.
Kdaj bo Slovenija znova zraven, kaj ji manjka, da ji ne bo treba velikih tekmovanj spremljati le po televiziji?
Kaj naj rečem, upam, da že naslednje leto, na EP na Švedskem. Težko je reči, kaj natančno nam manjka, vemo, da nismo velika reprezentanca z zvenečimi imeni, je pa prav vsaki od nas v veselje in čast igrati za izbrano vrsto. Vedno se borimo za uspeh in srčno si želimo ponovne uvrstitve na velika tekmovanja. Ker pa nimamo vseh kvalitet, kot jih imajo, recimo jim velike ekipe, bi kdaj potrebovale tudi malce športne sreče, ki pa nam je v preteklosti sem in tja tudi že obrnila hrbet.
Tudi kvalifikacije za EP 2016 se, vsaj rezultatsko gledano, niso začele najbolje? Lahko vseeno optimizem iščemo v tisti zadnji tekmi s Črno goro?
Vsekakor še ne mečemo puške v koruzo. Pred nami so se štiri tekme in vse je mogoče. Pokazale smo že, da lahko igramo proti na papirju boljšim ekipam od nas, tako da bomo dale vse od sebe, da bomo tudi v prihodnje ponavljale takšno igro, kot smo jo prikazale proti Črni gori. Seveda pa jo lahko še izboljšamo.
Kaj je v tej luči prinesla zamenjava na selektorski klopi?
Uroš Bregar je že dolgo z nami in nas res vse pozna do potankosti. Tudi me smo že navajene na njegovo delo, če ne iz klubov, pa iz mlajših selekcij. Zagotovo je prinesel nekaj novih, svežih stvari in idej, ve, kaj nam je prej manjkalo in kaj moramo dodati, da nam bo končno uspelo priti na veliko tekmovanje.
Klubska scena? Kako se je spremenilo življenje v Franciji po nedavnih terorističnih napadih? Občutite strah, nelagodje?
Nikomur ni bilo vseeno, nihče ni ravnodušen po tistem, kar se je zgodilo v Franciji. Nekatere moje soigralke imajo družine v Parizu in so bile zelo pretresene. Ne glede na to, da je Metz od Pariza oddaljen dobrih tristo kilometrov, pa se vseeno pri ljudeh opazita neka žalost in pretresenost. Vseeno, življenje gre naprej in srčno upam, da se podobne stvari ne bodo več dogajale in da bodo lahko ljudje sčasoma preboleli, kar se je zgodilo.