Že bežen prelet dosežkov obeh izbranih vrst ne pušča prav veliko dvoma, kdo je favorit pred tem dvobojem dodatnih kvalifikacij za SP 2015. Zadnji nastop Slovenije na velikem tekmovanju ima namreč že precej dolgo brado. Bilo je decembra 2010, ko so v norveškem Lillehammerju Slovenke za konec visoko izgubile (19:29) prav s Francijo in se z zadnjim mestom poslovile od prvenstva stare celine.
Obramba je njihov zaščitni znak, omejiti bo treba izgubljene žoge, njihov prehod v protinapad je res bliskovit in tu tiči največja nevarnost, da ti uidejo in naredijo razliko.
ANA GROS
Po tistem se jim ni več uspelo prebiti na veliko sceno, v naslednjih letih so obstale na tem ali onem kvalifikacijskem situ, po drugi strani pa so bile Francozinje ne le na tekmovanjih, ampak tudi vseskozi del širšega svetovnega vrha. Številke in rezultati so sami po sebi dovolj zgovorni. Na SP 2011 so osvojile srebro, bile leto kasneje pete na olimpijskih igrah, EP 2012 končale na devetem, SP 2013 pa na šestem mestu. Decembrsko prvenstvo stare celine v sosednjih Hrvaški in Madžarski so končale kot pete, zaščitni znak in rdeča nit pa je bila obramba.
Le redkokdaj so prejele več kot dvajset zadetkov, kar kaže, kakšno obrambo so igrale stara znanka Allison Pineau in druščina. "Franciji prepuščamo vlogo favorita, mi pa bomo poskušali najti nekaj, s čimer bi jim lahko parirali. Naš cilj je na prvi tekmi odigrati čim bolje in hkrati ugotoviti, ali so v njihovi igri kakšne posebnosti, kaj takšnega, česar ni mogoče opaziti na videoanalizah, in potem našo glavno priložnost iskati na povratni tekmi v Velenju. Čutiti je pozitivno napetost, punce se zavedajo, kaj je v igri, verjetno je to življenjska priložnost te generacije, ki je konkurenčna in kakovostna. Če hočeš uresničiti svoje cilje in sanje, v ozadju je namreč tudi uvrstitev na OI, potem moraš storiti tudi kakšen velik korak in Francija je nedvomno velika stopnica. Če res hočemo resne premike, potem ... Želim si, da bi lahko po prvi in drugi tekmi rekli, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči, seveda pa si najbolj želim, da bi bilo to tudi dovolj za preboj na SP," je pred pred potjo na skrajni severozahod Francije razmišljala Bonova.
Po spletu okoliščin – poškodbe in šolske obveznosti so zdesetkale kader – je odpovedala načrtovani prijateljski tekmi z Avstrijo, kar pri naših severnih sosedih ni naletelo ravno na odobravanje, a selektorica je ocenila, da bi bilo glede na okoliščine več škode kot koristi. So pa imele reprezentantke v sredo trening tekmo s Hrvaticami, in čeprav rezultat ni bil v ospredju, velja dodati, da so južne sosede dosegle dva gola več.
Slovenija je do zdaj na svetovnih prvenstvih nastopila štirikrat, ali bo decembra tudi petič, pa bo v veliki meri razkril že jutrišnji obračun v novi dvorani v Brestu. Med tistimi, ki bodo danes zarana krenile proti pristanišču na obali Atlantskega oceana, ne bo mlade Aneje Beganović, kljub zlomljenemu prstu pa bo zraven Lina Krhlikar, ki bo stisnila zobe.
"Konec sezone je pred vrati, nekaj je ranjenih, načetih, Nina Jeriček ima nekaj težav z gležnjem, Miša Marinček vleče težave s križem, a tega smo že vajeni, sploh v tem terminu, sicer pa so tudi Francozinje v istem košu," še dodaja Bonova, ki je bila selektorica že pred dvanajstimi leti, ko je Slovenija osvojila osmo mesto na SP na Hrvaškem, kar je še vedno največji uspeh v zgodovini izbrane vrste.
