Resnici na ljubo, da želi SEHA izstaviti račun preračunljivim Slovencem, ki jim liga vse do vstopa Gazproma in njegovega kapitala ni dišala, je pričakovano in do neke mere tudi razumljivo. A iz tedna v teden, iz sestanka v sestanek so v Zagrebu, kjer je sedež lige, spreminjali pogoje, pravila igre. Z vstopom Veszprema so za nameček po njihovem dobili nov argument. Ne le, da je Veszprem kakovost lige dvignil na novo raven, tudi kotizacijo je odštel brez večjih pripomb, ob skoraj deset milijonskem proračunu je za njih nekaj sto tisočakov, če ne že kaplja v morje, pa vsekakor mačji kašelj. Po drugi strani je trenutna cena vstopnice za slovenske klube enostavno prevelik zalogaj, vsota, ki kroži v kuloarjih, bi navsezadnje predstavljala skoraj šestino proračuna Celja in Gorenja. Niso sicer le Slovenci rekli hvala, ampak ne hvala, tudi Pick Szeged je po jalovih pogajanjih dvignil roke, tudi zanj so bili pogoji nesprejemljivi, finančno tveganje pa preveliko.
Prodajanje megle
Vedno nove zahteve, vedno novi pogoji in konec prejšnjega tedna so Slovenci rekli - dovolj, na tak način se ne gremo. Prav v času, ko je na Ljubljanskem gradu slovenska fronta pripravljala skupno strategijo in pismo o nameri, nam je direktor lige Siniša Ostoić sicer govoril, da bo več znanega danes, ob tem pa prodajal tisto, kar so na Balkanu vedno znali mojstrsko prodajati. Meglo ter številne nejasne in izmikajoče se odgovore. Veliko besed za prazen nič.Slovenci so si tako vrata v SEHO za zdaj priprli, morda celo dokončno zaprli, ne le za prihajajočo sezono, ampak tudi za daljše obdobje, če ne kar za zmeraj. Kar kljub vsej mikavnosti tekmovanja in tamkajšnje konkurence ni nobena katastrofa, življenje bo šlo naprej, tudi rokomet se bo seveda še vedno igral. Bolj v oči bode to, da je bilo vse preveč odločitev sprejetih na horuk, na vrat na nos se je rinilo v neraziskan in sumljiv teren, v katerem se je od nekdaj ribarilo v kalnem, dogovore pa sklepalo s figo v žepu. Kot da nas ne bi zgodovina ničesar naučila.
