Za začetek, ali se lahko še enkrat ozrete na gostovanje v Turčiji?
Z dvema točkama smo lahko izjemno zadovoljni. Prvi krog je že sam po sebi specifičen, skupina pa je izenačena, ob dobrem dnevu lahko vsakdo zagreni življenje papirnatemu favoritu. Verjamem, da se bo to nadaljevalo iz kroga v krog. Prvo oviro smo preskočili, morda se vam zdi gostovanje v Turčiji bolj kot ne nujno zlo oziroma stvar rutine, a ne delim vašega mnenja in računam, da se bo v Turčiji nekdo opekel. Še posebej ker bodo večino tekem igrali v Istanbulu, in ne tako kot z nami v Izmitu, dvorana v Istanbulu, ki sprejme 15 tisoč gledalcev, pa bo zagotovo bolj polna, kot je bila preteklo soboto. Ob tem bi dodal, da je bilo kljub skromnejšemu obisku tudi v Izmitu fino vzdušje, teh petdeset in še nekaj navijačev Bešiktaša je vseskozi prepevalo, vmes je sem in tja odjeknila še kakšna petarda, a bilo je v mejah fair playa in res sem užival.
V soboto sledi morda celo vrhunec jeseni. Če že ne največji dvoboj na teh prostorih, pa vsekakor tisti z najbolj pestro zgodovino. Balkanski rokometni el clasico.
Balkanski el clasico pravite? Navijam za Milan, zato me raznorazni el clasici ne zanimajo preveč. Šalo na stran, res gre za največji derbi na teh prostorih, vsaj nekoč je bilo tako. Verjamem, da bo tudi zdaj, pa čeprav, hvala bogu, takšnih napetosti in pričakovanj, kot so bili nekdaj, ni več. Vem pa, da se bo iskrilo na igrišču, ob tem bom zahteval maksimalen fair play. To bo boj do zadnjega diha, na igrišču pa pričakujem tudi določene stvari, ki v rokomet sicer ne sodijo, in fante pripravljam tudi na to. Ostati bomo morali imuni, mirni, ne bomo se smeli odzvati, po moško bomo morali sprejemati in po moško v skladu s fair playom tudi vračati. Kot ste lahko videli, je ekipa Zagreba deklasirala Kiel predvsem po zaslugi fanatične borbenosti, njen glavni adut je obramba na meji izključitve.
Najbrž pričakujete podobno agresivno obrambo Zagreba tudi v soboto?
Vsekakor, vse drugo bi bilo ogromno presenečenje. Verjamem, da bodo fantje naredili, kar se bomo dogovorili, in če nam bo to uspelo v devetdesetih odstotkih, potem bomo zelo blizu uspeha. Povsem iskreno komaj čakam to tekmo, verjamem, da tudi fantje, še bolj pa sem v nekem nestrpnem pričakovanju, ali bo končno premalo prostora za vse, ki si bodo želeli ogledati srečanje v živo. Če bo ekipi Celja uspelo v Zlatorog po vrsto letih kot nekoč privabiti navijače z vseh koncev Slovenije, bom globoko v notranjosti zelo zadovoljen. Uf, če bi bil Zlatorog premajhen ... To bi bila v primerjavi z dvema točkama morda mala, a zame vsekakor velika zmaga.
Še malo pa bo moral med vratnici Herman
Pogled na zdravstveni bilten Celja je še naprej klavrn, poškodbe in bolezni pa redčijo tudi položaj med vratnicama. Izkušeni Ivan Gajić je zaradi poškodbe izpustil gostovanje v Turčiji, namesto njega je vskočil komaj šestnajstletni Gašper Dobaj, po bolezni slednjega pa je na sredini prvenstveni tekmi mesto v ekipi dobil njegov vrstnik Luka Simonič. »Če se, bognedaj, kaj zgodi Lesjaku, potem se bo moral počasi aktivirati Herman Wirth (trener vratarjev, op. p.),« smisla za humor ni izgubil Tamše. In še dobra novica, Urban Lesjak je v zelo dobri formi, proti Krki je denimo zbral kar 23 obramb.
Našice 23, Meškov 21, Kiel 22, Strumica celo samo 13, Zagrebčani dobivajo zelo malo zadetkov.
Igra Zagrebčanov, kot že rečeno, temelji na fanatični, agresivni obrambi, in če se jim potem ponudi priložnost za čisti protinapad, ga izpeljejo, če ne, pa izvedejo dve menjavi, tudi njihovi napadi pa nato trajajo malce dlje oziroma si vzamejo čas za izdelavo napada. V nasprotju z našo igro in našim slogom potrpežljivo gradijo, zato so dalj časa v napadu. In to pripelje do zelo malo prejetih zadetkov. Če jim ne uspe izvesti menjav, v osrčju njihove obrambe zazija kar velika luknja in tu vidim našo priložnost. Predpogoj je seveda uspešna obramba, in da iz nje poskusimo dati čim več lahkih golov. Po drugi strani pa je na postavljeno obrambo 6-0 pametno graditi napade.
Zmaga Zagreba nad Kielom ni voda na celjski mlin v boju za osmino finala.
To vse drži, a mi moramo v prvi vrsti gledati predvsem in samo nase.
Kaj se dogaja s Kielom? Po Zagrebu je visok poraz zabeležil še v Göppingenu.
Očitno še ni našel poti na stare tirnice. Zdi se, da ima, sploh v primerjavi s preteklimi leti, manj širine, očitno je tudi, da udarni igralci Duvnjak, Canellas, Vujin in Weinhold še niso ujeli prave forme in zdaj izgubljajo tekme, ki jih prej niso, pa tudi prvi vratar Landin za zdaj ni niti blizu ravni iz zadnjih sezon.
Vaša ekipa? Zdravstvenim težavam ni ne konca ne kraja, v sredo proti Krki je z igrišča odšepal še David Razgor.
Razgor si je zvil gleženj, dan pozneje ni treniral. Ko je obležal na tleh, sem v prvem trenutku v strahu pomislil na koleno, saj če je že morala priti poškodba, potem je vsekakor bolje, da je gleženj. Verjamem, da bo Raza, ki je zelo žilav fant, nared za soboto. Miha Zarabec je po drugi strani enigma za vse nas, opravil je sicer četrtkov dopoldanski trening na približno osemdesetih odstotkih, počuti se v redu, a njegova poškodba je zelo specifična, vseeno pa upam, da bo povezal nekaj minut na igrišču. Če Razgor ne bo mogel, sta tu še dve alternativi, Luka Dobelšek in Lucijan Fižuleto, ob tem, da ima tudi Luka določene zdravstvene težave. Ne želim tarnati, a če bi po treningu pokukali v čakalnico pred ordinacijo naše fizioterapevtke, bi videli, da je premajhna.
Dodaten draž sobotnemu dvoboju daje Veselin Vujović. Povedano drugače, to bo dvoboj selektorja proti njegovemu morebitnemu prihodnjemu pomočniku.
To je zanimivo za vas novinarje in morda širše občinstvo, zame je to čisto normalen dvoboj. Mene zanimajo igralci, naši in njihovi. Ob tem bi dodal, da bo Vujović zagotovo selektor, sam pa pomočnik ne bom, če bom, bom strokovni sodelavec.
Kako se vi spomnite mitskih dvobojev Celja in Zagreba iz devetdesetih let prejšnjega stoletja?
V dvorano je bilo treba priti vsaj štiri ure pred tekmo, če si želel dobiti svoj prostor. Karto si moral rezervirati že veliko pred tekmo, pa še za to si moral uporabiti 'veze in poznanstva'. Bilo je prisotnega veliko naboja, tudi nacionalnega, tu so bili, milo rečeno, sporni transparenti, pa policijska spremstva, a to so bili tudi pravi dvoboji na igrišču. Marsikatera takratna zvezda je igrala tako na slovenski kot na hrvaški strani, z nostalgijo se spominjam tistih tekem, vse imam tudi v videoarhivu, tako si jih sem in tja ogledam, čeprav v zadnjem času ne utegnem. Te tekme je včasih dobro pokazati tudi mladim fantom, ki prihajajo in ki si sami pri sebi mislijo, kaj vse so že naredili in da vse vedo o rokometu. Da vidijo, kako in v kakšnem vzdušju se je včasih borilo za svoj dres.
