Spet ta Vuk in ugibanja

Nogometaši Zavrča se ne šalijo, ampak mislijo resno. Zelo resno. Potem ko so najprej na svojem igrišču na kolena spravili Mariborčane, so se veselili še drugega velikega skalpa; slavili so v Stožicah in postavili nov mejnik v klubski zgodovini. Takšen podvig jim v prestolnici doslej še ni uspel. Niti po naključju niso slekli hlač, temveč so se s prestižno zmago zdaj tudi uradno vmešali v boj za najvišja mesta. Kakovost haloške zasedbe dovolj nazorno razkriva podatek, da so z vijoličastimi v gosteh in zeleno-belimi pred svojimi navijači remizirali že v prvi četrtini prvenstva. Kako bo šele vse skupaj videti, če bo športni direktor Dušan Petković uresničil napovedi o tem, da se bosta ekipi po Zlatanu Muslimoviću in Albertu Rieri pridružila še dva vrhunska igralca. Menda svetovno znani imeni, ki še naprej ostajata strogo varovana skrivnost, a popolnoma jasno je, da se bodo v zimskem prestopnem roku zgodili tudi odhodi. Kakopak ob (primernih) odškodninah. Iz preprostega razloga, ker si je težko predstavljati, da bi si lahko klub iz tako majhnega kraja na drugačne načine zagotovil dovolj prepotrebnih finančnih sredstev za nemoteno delovanje. V tem trenutku je najbolj vroč Toni Datković, ogledniki menda vneto spremljajo tudi Aleksa Pihlerja in Francesca Tahiraja, do januarja bo nase gotovo opozoril še kdo.
Olimpija je kljub drugemu domačemu spodrsljaju ostala na vrhu lestvice, Mariborčani spodrsljaja Marijana Pušnika in njegovih varovancev niso kaj prida unovčili. Tudi zato, ker je znova udaril Vuk. Tokrat ne Miran, ampak Slobodan, ki je Domžalčanom pod Kalvarijo zagotovil točko, toda bolj kot strelca ob Kamniški Bistrici slavijo zares odličnega Nejca Vidmarja.
Krunoslav Jurčić je na premieri v Ljudskem vrtu dobil precej pomembnih informacij. Oziroma še bolje, koristnih. Tudi to, da navijači nad načinom igre, ki ga zagovarja, za zdaj niso ravno navdušeni, vendar ob tem ne gre povsem zanemariti spoznanja, da je bil v sredinem večeru spomin na Haloze še zelo svež. Toda kljub temu bržčas ni odveč vprašanje, ali je mogoče, da bi utegnilo domače igrišče za Marcosa Tavaresa in soigralce v nadaljevanju sezone namesto prednosti vendarle predstavljati utež, breme? Ali pa bo 45-letni hrvaški strokovnjak morda poskrbel za protiutež? Glede na njegovo načelnost je to precej malo verjetno, seveda pa je dejstvo, da lahko že ena zmaga spremeni stanje duha in vse postavi na glavo.