Pozor, s perona odhaja zadnji vlak

Ne dobra plača, zajetna minutaža je tisto, kar potrebujejo mladi nogometaši. Rene Krhin prvo pri Interju zagotovo ima, drugega pa prav tako zagotovo ne. Vsega 124 minut je Štajerec, ki je na pragu prehoda iz mladosti v zrela nogometna leta, v tej sezoni odigral v dresu milanskega velikana. K slednjemu se je vrnil po dokaj plodni pustolovščini pri Bologni, toda na San Siru se njegov igralski razvoj ni nadaljeval. Krhinu so v Milanu postavili pred semafor z rdečo lučjo, ki še kar sveti. In zdaj, pri štiriindvajsetih, tvega, da bo ključna leta svoje kariere zapravil v čakanju na priložnost, ki jo v okolju, v katerem je, bržčas nikdar ne bo dočakal.

Njegov klubski status pa vpliva še na nekaj: njegovo udejstvovanje v reprezentanci. Ko je Srečko Katanec prevzel vodenje slovenske izbrane vrste, je bil Krhin eden tistih, okoli katerih je želel zgraditi ogrodje na sredini igrišča. In fant, ki je debitiral že pri devetnajstih, je sprva dejansko dobival kar nekaj priložnosti - na položaju, ki Katancu tako ali tako že nekaj časa povzroča nemalo preglavic. Zdaj pa ga že dolgo ni bilo sploh zraven. Zadnjo tekmo je odigral pred slabim letom dni v Alžiriji, nato je izpustil južnoameriško turnejo zaradi poškodbe. Ko se je začelo zares v kvalifikacijah za Euro 2016, pa ga niti enkrat ni bilo zraven. Zakaj, ni težko uganiti.

Dejstvo je, da je Krhin na razpotju. Morda lovi celo zadnji vlak. Čeravno je lepo biti član Interja, bi moral po hitrem postopku dojeti, da pri nerazzurrih v tem trenutku zgolj propada na obroke. Res je, da je ne glede na vse še mlad in ima še marsikaj pred seboj, a sezona neigranja lahko pri takšnem igralcu pusti hude posledice. Zato bi bilo smotrno januarja narediti vse za prestop drugam. Nekam, kjer bi bila začetna enajsterica precej lažje dostopna. Pri Interju temu ni tako in kot kaže zdaj, še dolgo ne bo. Tudi zaradi tega, ker se po menjavi na trenerski klopi ni prav nič spremenilo. Walter Mazzarri v njem ni videl igralca za udarno enajsterico, Roberto Mancini nanj gleda z enakimi očmi.

Pri tem ni nepomembno, da Krhin snubce ima. Vsaj tako se govori; zanj se menda zanimajo tudi nekateri izven Italije. Omenjalo se je Leeds United, pa tudi klube iz Nemčije (recimo Hamburg). Kot zadnja je zanimanje menda pokazala Parma, ljudje iz luksuzne province naj bi se pri Interju že napovedali na pogovorih za Krhina. Res je, da Parmi grozi klavrn scenarij oziroma izpad iz prve lige, toda Krhin se mora vprašati, kaj je bolje. Biti pri klubu, ki se sicer bori za Evropo, a pri njem nič igrati? Ali biti nekje, kjer so rezultati sicer slabši, minutaža pa toliko večja? Odgovor se ponuja sam po sebi, izbira napačnega pa bi s seboj lahko prinesla marsikaj neprijetnega. Recimo tudi slovo od možnosti za igranje na Euru 2016, v kolikor se bo Slovenija tja seveda sploh uvrstila. To pa bi bila za nekoč enega najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev res velika škoda.