Tudi če bo v naslednjih tednih prišlo do spremembe na čelu Olimpije, se že zdaj zdi, da je pred ljubljanskim klubom še ena izgubljena sezona. Ne glede na to pa sta izhodišči, iz katerih bi se lahko zmaji podali v 25. sezono državnega prvenstva, povsem drugačni.
Čeprav se aktualno tekmovalno leto sploh še ni končalo, je naslednje že pred vrati. Tako pač je pri nas. Čez natanko 51 dni bo Olimpija odigrala prvo tekmo v sezoni 2015/16, kar med drugim pomeni, da časa za analiziranje, kadrovanje in iskanje odgovorov na druga odprta vprašanja, ki jih je roko na srce ogromno, res ni veliko.
Če za Maribor kratek premor med eno in drugo sezono ni niti najmanjša težava, je v prestolnici kakopak drugače. Če ste zadnjih nekaj mesecev preživeli z zaprtimi očmi in rokami čez ušesa ter tako niste spremljali, kaj se je dogajalo z Olimpijo, potem velja poudariti nekaj dejstev. Denimo to, da so zeleno-beli pred dnevi ostali brez športnega direktorja, saj je Milenko Aćimović še drugič v svoji postigralski karieri zapustil Olimpijo. To torej pomeni, da edini ljubljanski prvoligaš nima nikogar, ki bi bil zadolžen za kadrovanje ekipe. Če vemo, da že nekaj časa nima niti poslovnega direktorja, potem se je treba vprašati naslednje: kdo je sploh tisti, ki je odgovoren za vsakodnevna opravila pri vodenju kluba? Če je to predsednik Izet Rastoder, potem stvari bržčas ne tečejo kot po tekočem traku. Ugledni poslovnež pač ne skrbi le za Olimpijo, ampak mu občutno več časa vzame njegov primarni posel – trgovanje s sadjem. Vendarle pa se bo moral v teh dneh precej posvetiti svojemu klubu, ne nazadnje tudi vprašanje o trenerju članskega moštva ostaja odprto.
Po slovesu Darka Karapetrovića je vajeti prevzel Aleksandar Radosavljević, ki je dobil prvo tekmo v svoji trenerski karieri (preteklo soboto je Olimpija v gosteh z 2:1 premagala Zavrč), toda nekdanji reprezentant je zgolj začasna rešitev. Nedolgo tega se je zdelo, da bo Rastoder nastalo vrzel permanentno zapolnil z Miroslavom Blaževićem, toda legendarni Ćiro je zaradi domnevne neresnosti prvega moža Olimpije hitro obupal. Nekdanji hrvaški selektor je bil – kot je priznal – pripravljen prevzeti Olimpijo, ko pa mu je počil film, je brez dlake na jeziku zabrusil:
"Početje Olimpije je primitivno, neodgovorno. Izet Rastoder je preveč neresen, da bi lahko vodil tako ugleden klub, in preveč neresen, da bi me lahko imel za trenerja."
Njihova opozicija je tako rekoč hkrati povišala ton govora in včeraj je iz več različnih virov prišla skorajda identična informacija: da je posel bolj ali manj sklenjen. In da obe strani, ki naj bi prejšnji teden že podpisali pismo o nameri, le še usklajujeta podrobnosti. Namiguje se tudi na to, da bi do primopredaje poslov lahko prišlo okoli 15. junija.
Ali se je z Blaževićevo košarico iskanje trenerja zaustavilo, ne vemo. Se pa govori, da se Rastoder v teh dneh bolj kot s trenerjem ukvarja z Andražem Šporarjem. Za zvezdniškega napadalca se že nekaj mesecev zanima Sturm, a zdi se, da se je graško zanimanje povsem ohladilo. Ne, ker jih ne bi zanimal, težava naj bi bila v postavljeni odškodnini. Sturm je januarja ponudil 900 tisoč evrov, a bil zavrnjen. Pred kratkim se je vrnil, toda v drugo ponudil le 600 tisoč evrov. Odgovor, ki ga je dobil, pa je bil odločen: ali milijon ali nasvidenje. V tem tednu bi se morali Avstrijci po naših informacijah spet oglasiti v Ljubljani, pa se niso; njihov direktor Gerhard Goldbrich se je celo pošalil, da ga ne bo, ker nima slovenske vinjete … Očitno je graški vlak za Šporarja odpeljal, toda hkrati se šušlja, da se je zdaj okoli mladega napadalca začel smukati še nekdo drug.
Seveda pa prodaja Šporarja ni tisti posel, za katerega navijači Olimpije v teh dneh držijo pesti, da se bo uresničil. Številni si precej bolj želijo, da bi si Rastoder v roke segel z Milanom Mandarićem, ki menda še vedno ni povsem obupal nad prevzemom nekoč uglednega kluba. Dejstvo je sicer, da so se vsi vpleteni zavili v molk, a zagotovo ne, ker se ne bi nič dogajalo. Pogajanja se nadaljujejo, le informacije, ki prihajajo v javnost, so si še naprej nasprotujoče. Je pa res, da so tisti, ki so še nedolgo tega vehementno zavračali možnost Rastoderjevega odhoda, v zadnjih dneh precej manj glasni. Njihova opozicija je tako rekoč hkrati povišala ton govora in včeraj je iz več različnih virov prišla skorajda identična informacija: da je posel bolj ali manj sklenjen. In da obe strani, ki naj bi prejšnji teden že podpisali pismo o nameri, le še usklajujeta podrobnosti. Namiguje se tudi na to, da bi do primopredaje poslov lahko prišlo okoli 15. junija oziroma en mesec pred začetkom nove sezone.
Kdorkoli bo torej že na čelu Olimpije, bo imel časa za kadrovanje bore malo. No, če bo klub dobil novega lastnika, bo ta bržčas tako ali tako začel delati na dolgi rok. In predvsem v precej bolj umirjenem ter sebi naklonjenem okolju, v katerem od njega rezultatov ne bodo pričakovali kar čez noč. Če bo na čelu ostal Rastoder, pa se žal zdi, da četudi bi imel za snovanje načrtov in pripravljanje na novo sezono na voljo več mesecev, mu to ne bi prav nič pomagalo pri iskanju poti iz popolne zablodelosti, v kateri se je Olimpija znašla pod njegovim vodstvom. O tem, katero izhodišče bi bilo za zmaje boljše, pa verjetno ni treba izgubljati besed.
