Končno ste spet v domovini, a že kmalu se vračate na Kitajsko, mar ne?
Res je. V Slovenijo sem prišel sredi oktobra, nato pa sem moral za slaba dva tedna nazaj, ker sem dobil povabilo na razgovor s klubom. Kot rečeno, sem nekaj časa ostal, zdaj pa sem spet v domovini. Na Kitajsko se vračam nekje po novem letu, verjetno 2. januarja.
Morda vi veste, kdaj točno se začne sezona? Mi smo brskali, a podatka nismo našli.
Verjetno nekje marca. Ne ve se še točno, kdaj se bo vse skupaj začelo. Teh podatkov ne more dobiti še nihče. Tako lahko le čakamo.
Pred Kitajsko izkušnjo ste dolgo časa sedeli na klopi mlade reprezentance in pomagali vzgajati nove generacije nogometašev. Kako je bilo takrat?
Na vodenje mlade izbrane vrste imam zelo lepe spomine. Bilo mi je v izredno čast, da so mi ponudili to funkcijo. Tudi na Nogometni zvezi Slovenije smo se odlično razumeli, tako da v sebi nosim le dobro iz teh časov.
ŠPORAR IZBRAL PRAVI TRENUTEK
Skozi vašo 'šolo' so šla nekatera velika imena. Kampl, Oblak, Šporar. Predvsem o slednjem je precej govora v slovenskih medijih, potem ko si je zagotovil prestop v Basel. Verjetno kar pravi korak v njegovi karieri?
Andraž je bil že v tisti moji mladi selekciji eden najmlajših. Ogromno sem klical trenerje, kako je z njim. O njem imam izjemno pozitivno mnenje. Glede tega prestopa pa sem vedno govoril, da je slovenska liga odlična za razvoj mladih nogometašev. A ko pride pravi trenutek, je treba narediti korak naprej, v tujino. In mislim, da je Andraž ta korak storil v najboljšem možnem trenutku. Je zelo prijeten fant s primernimi osebnostnimi lastnostmi in odličen igralec. Seveda pa bo moral še ogromno delati, da bo prišel na najvišjo raven.
Morda lahko naredi kakšen korak tudi proti članski reprezentanci?
To je stvar selektorja, a kot pribito drži, da je zelo obetaven nogometaš.
V članski izbrani vrsti je poleg perspektive tudi ogromno že izdelane kakovosti. Tu so Kampl, Iličić, imamo fantastične vratarje. Zakaj po vašem mnenju ne gre vse po načrtih?
Težko je komentirati, saj me ni bilo zraven. Gledal sem le nekaj tekem poleg obeh v dodatnih kvalifikacijah proti Ukrajini. Seveda si lahko vsak o tem ustvari svoje mnenje. Drži, da imamo zares izjemne igralce, a te imajo tudi druge izbrane vrste. V nogometu je nastala ogromna konkurenca, a naša izbrana vrsta je bila do zadnjega v igri celo za neposredno uvrstitev na evropsko prvenstvo pred in tudi med tekmo s Švico.
Vsi vemo, kaj se je dogajalo tam.
Res je, a pogled je treba usmeriti naprej. Osvojili so tretje mesto, lahko bi kakšno višje, lahko pa tudi nižje. Tisti tekmi z Ukrajino pa sta bili potem loterija. Treba je pogledati realno in v prihodnost. Na to ne bi gledal kot ravno na neuspeh. Treba je ceniti, kar imamo, in seveda težiti k čim višjim uvrstitvam. A v nogometu včasih preprosto ne gre.
Ko ste že pri prihodnosti, vaša je povezana s Kitajsko. Zanima pa nas, kako je sploh prišlo do prvotnega stika na Daljnem vzhodu pred slabim letom in pol?
Nekaj opcij sem imel za tujino odprtih že pred tem, a te stvari niso bile povsem čiste, dodelane. Težko se spustim v kaj takega, če se ob tem ne počutim dobro. Kitajska pa je prišla tako rekoč čez noč in mi je predstavljala korak v neznano. Tudi odločil sem se zelo hitro, v trenutku.
Vam je kaj žal ali ste se izziva veselili?
Prav nič mi ni žal, saj sem dobil še eno izkušnjo in postal še močnejši. Poleg tega je kultura čisto drugačna, kar je vedno pravšnji izziv. Odločil sem se, kot sem se, zdaj bom znova na Kitajskem, čeprav sem imel odprtih še nekaj stvari, a nanje nisem želel čakati, tako da sem si rekel, bomo videli, kaj bo.
PARADOKS QINGDAA
Tale Qingdao je bil zelo specifična zgodba …
Ah … Najprej moram reči, da imam na to mesto in klub zelo lepe spomine, na koncu pa so se pač dogajale nekatere stvari, ki niso bile pod mojim nadzorom. Suma sumarum, na Qingdao Jonoon imam lepe spomine in jim želim vse najboljše na nadaljnji poti zdaj, ko me ni več na klopi.
A kljub vsemu se je dogajalo marsikaj, četudi imate na klub lepe spomine. Klub je denimo zaradi birokratskih težav ostal brez napredovanja v prvoligaško konkurenco. Zaradi prestopa enega od igralcev so ostali brez sedmih točk.
Tisto se je zgodilo pred mojim prihodom nekje sredi sezone. Jaz sem to ekipo po tistem vodil še 32 tekem. O prestopu mu niso ničesar povedali. Prav nič nisem vedel. Zgodilo se je, kar se pač je … Pravzaprav o tem ne bi rad preveč govoril. Klub je bil ob koncu korekten, razšli smo se po pravi poti.
Čeprav vas je po uspešnem začetku zadnje sezone klub postavil na hladno?
Ekipe po tistem sedemnajstem krogu, ko smo bili še na drugem mestu, ki vodi v prvo ligo, štiri točke pred tretjeuvrščenim moštvom, nisem več vodil. Preprosto me ni bilo več tam, čeprav sem bil pod pogodbo. Bil sem v mestu, vse, za kar smo se zmenili, je bilo izpolnjeno, a moštva nisem treniral … Nekaterih stvari nisem razumel in jih še zmeraj ne razumem.
Je res, da nekateri klubi v drugi ligi nočejo napredovati med elito, saj naj bi stavnice obvladovale veliko manj nadzorovano drugo kakovostno tekmovanje?
Ogromno se govori, ampak o tem res ne bi. Tega nočem komentirati.
Kaj pa glede izplačil? Je bilo vse v redu?
Ja, ja. S tem zares ni bilo težav. Vsega, kar smo imeli zapisano v pogodbi, so se držali.
Še enkrat me zanima: vam res sploh niso povedali, zakaj so vas izolirali od ekipe?
Ne, ne … Nekaj različic je, a s tem si res ne mislim več razbijati glave, saj nima smisla. Moram pa povedati, da z nikomer nisem bil v sporih, nesoglasjih ali kaj podobnega. S klubom sem se, kot že rečeno, razšel korektno. Nikoli ni bilo kakšne 'kregarije', saj smo bili na lestvici drugi. A odločili so se pač, da bodo vse skupaj izpeljali po svoje. Po mojem mnenju niti ni bilo kakšnega razloga za to. Fizično sem bil prisoten, pogodba je normalno tekla še tri mesece, a mene ni bilo tam ob moštvu. Počakal sem, da se je vse izteklo, potem pa adijo. Po tistem, ko sem bil izven kluba, so padli na sedmo mesto. No, pa saj bi razumel kaj takega, če bi redno izgubljali z mano na čelu ...
Bi lahko potemtakem dejali, da ste bili osebno zelo uspešni, klub pa ne ravno?
Vse skupaj sem vodil le 32 tekem, od tega smo izgubili le na šestih. Osem se jih je končalo neodločeno, 18 pa smo jih dobili. Se pravi, ko sem prišel sredi tekmovalnega obdobja, sem vodil dve tekmi v spomladanskem, prvem in nato 15 tekem v jesenskem, drugem delu prve sezone. Igrajo pa obratno kot v tistih običajnih, evropskih sezonah. V naslednji sezoni pa sem vodil moštvo v spomladanskem delu tekmovanja, torej skupno še petnajst tekem. Ni kaj, pomembna izkušnja, iz katere sem izšel še močnejši. Mislim, da sem na podlagi uspehov na klopi tudi dobil drugo ponudbo iz Kitajske.
KAKO SE BO KONČAL DRUGI DEL?
Tako je, ime ste si na Kitajskem zagotovo ustvarili. Bo zdaj bolj v notranjosti države kaj bolje?
Upam, zares upam. Čeprav je kaj takega zelo težko predvideti, saj je vse skupaj tako v prvi kot drugi ligi zelo podobno. Poskušal bom pomagati klubu po svojih najboljših močeh.
Hunan Billows iz mesta Yijang so v prejšnji sezoni osvojili zgolj 14. mesto v ligi, ki je prvo, ki ne pelje v tretji rang tekmovanja.
To se tukaj redno dogaja. Tudi oni so bili med osmimi moštvi, ki so si prizadevala v lanski sezoni napredovati v prvi kakovostni razred, potem ko so bili med mojim prvim udejstvovanjem na Kitajskem med prvimi osmimi na lestvici. Letos pa so komaj ostali med drugoligaši, saj se jim je malce zalomilo.
Imajo še vedno tako visoke cilje?
Tukaj na Kitajskem imajo vsi visoke cilje (smeh). Ambicije moraš imeti.
Kako poteka vaše življenje tam?
Že ko sem se odpravil na Kitajsko, sem bil vesel, saj me od nekdaj zanimajo nove kulture, novi načini življenja. Bil sem pozitivno presenečen, tam se zelo dobro počutim. Zame je najbolj bistveno, da lahko normalno živim in se počutim kot doma, kjer je vedno najlepše. Tudi za delo je to pomembno, na Kitajskem pa s tem ni nobenih težav.
Kako pa bi primerjali obe mesti Qingdao in Yijang? Med sabo se precej razlikujeta.
Qingdao je zelo lepo mesto. Leži ob Rumenem morju. Na drugi strani sta obe Koreji in Japonska. Podnebje je podobno slovenskemu, ljudje so odprti. Tega dela okoli Yijanga pa ne poznam toliko, razen takrat, ko smo tam igrali, in zdaj po razgovorih. Ljudje so povsod prijazni. V tej provinci je rojen tudi Mao Zedong, tako da je zagotovo posebno območje (smeh).
Še ena primerjava. Kako bi ocenili oba sloga nogometa? Je sploh kaj podobnosti?
Največje razlike so v infrastrukturi. To so ogromni stadioni, klubi so izjemno urejeni. Na tekme se leti z letalom ali s hitrim vlakom, saj so razdalje med mesti prevelike. Tako se gre vsakih 14 dni na dolgo potovanje, nato pa sledi bivanje v hotelih. To je edina velika razlika, medtem ko je nogometna logika povsod ista. Malce moraš sicer poznati kulturo in tamkajšnji pristop, saj je bilo še pred kakšnim stoletjem vse zaprto. Treba je spoštovati tamkajšnja pravila in potem je možno popolnoma normalno živeti tudi daleč od doma.
