Slovenska reprezentanca je v Almatyju z zelo dobro predstavo premagala Kazahstan 1:0, pri čemer bi z le malo sreče zmaga lahko bila višja.
V Astani, umetni prestolnici Kazahstana na skrajnem severu te države, kjer je Slovenija sijajno začela zdaj že legendarne kvalifikacije za še bolj legendaren nastop na letošnjem Euru, je že zapadel sneg in temperature so že globoko pod ničlo, kjer bodo ostale vse do aprila. Medtem pa Almaty, stara sovjetska prestolnica na skrajnem jugovzhodu sicer gleda zasnežene vršace na meji s Kirgizijo, a je štiri tisoč višinskih metrov nižje jesen še vedno zelo prijetna. Čez dan je podobno toplo kot pri nas, pa tudi ko se je stemnilo (tekma je bila po tukajšnjem času ob 18.00), sedenje na prostem ni predstavljalo posebnega problema. Še dobro, kajti osrednji stadion nekdanje Alma Ate je eden tistih prav nadtipičnih socialističnih objektov, ki so na vse strani popolnoma odprti in izpostavljajo svoje obiskovalce vsem mogočim vplivom okolja.
Razmere za gledanje nogometa so bile torej ne glede na zastarelost infrastrukture čisto spodobne, za igranje pa skoraj idealne. V njih je vladalo kar nekaj zanimanja za slovensko udarno enajsterico in selektor Matjaž Kek je z njo nemalo presenetil. Ne s tem, da se je vanjo vrnil Jan Mlakar na levi bok zvezne vrste, temveč s popolno prenovo desne strani. Čeprav se je tako z besedami kot dejanji Kek upiral vračanju Petra Stojanovića v obrambno vrsto, ga je podoba oselskega iskanja drugačnih rešitev vrnila na izhodišče in je svoje razmišljanje preklical. In ne samo to, še bolj presenetljivo se je ob pomiku Stojanovića nazaj na njegovem dosedanjem mestu znašel Josip Iličić. Obuditev tega desnega partnerstva iz nekih drugih časov je močno žgečkala našo radovednost - še toliko bolj, ker se je Kek odločil zaupati Iličiću tudi v luči dejstva, da je zagotovo iskal rešitve tudi v luči vpliva zelo razburkanega dogajanja zadnjega tedna na posamezne igralce.
Selektor je po visokem porazu na Norveškem veliko govoril o govorici telesa in zahteval spremembo že v tem pogledu, kar je že takoj na začetku tokratne preizkušnje tudi dobil. Ni pa steklo pri igri, sicer motivirana in angažirana Slovenija se je kar nekoliko mučila z gostitelji, ki so igrali na krilih odličnega vzdušja na domačem stadionu. In tudi imeli najlepšo priložnost prve polovice prvega polčasa, iz katere so celo zadeli prečko vrat Jana Oblaka. No, druga polovica pa je v popolnosti pripadla naši reprezentanci, ki je polovila niti igre in tako oba svoja napadalca kot vedno nevarnega vezista Adama Gnezdo Čerina. Predvsem posredovanji ob njegovem strelu in sijajnem poskusu Benjamina Šeška z glavo sta v daleč najboljšega posameznika prvega polčasa spremenili kazahstanskega vratarja Šackega in mu tudi prinesli ovacije na odprti sceni ob odhodu ekip na odmor.
Sicer ne v rezultatskem smislu, a Slovenija se z njega ne bi mogla vrniti slabše. Vanja Drkušić se je ob izbijanju praktično prve žoge prijel za dimlje in bojimo se, da je izgubil več kot le nadaljevanje te tekme. Sicer je želel poskusiti odigrati še kakšno minuto, a predvsem kapetan Oblak je takoj dal vedeti, da se s temi stvarmi nikakor ni za igrati, ter je kar v soigralčevem imenu takoj zahteval menjavo - Kenana Bajrića. Nesrečni dogodek je Slovenijo vrgel iz ritma in skupaj z vnovičnim zagonom s tribun ponudil priložnost za vrnitev pobude na domačo stran. A je imel drugačne načrte Mlakar, ki je dobro spuščeno žogo na robu kazenskega prostoru z vso silo zabil od prečke in pod njo v mrežo za zlata vredno vodstvo Slovenije. Ki bi bilo že nekaj minut pozneje kmalu da podvojeno, a ko je Šeško še enkrat kot v Ljubljani nanizal in premešal niz Kazahstancev, je njegov strel izven gola nesrečno ostal po stiku z notranjim delom vratnice.
Velika škoda za vse nogometne navdušence po svetu in seveda škoda, ker bi bilo s tem nesojenim zadetkom nadaljevanje lahko precej mirnejše. A tudi tako nikakor ni bilo nemirno. Slovenija je odigrala zrelo, disciplinirano, preudarno in pripeljala zmago pod streho brez omembe vrednega pretresa - z izjemo običajnega v zadnjih napadih. Ter odhaja na zelo dolgo pot iz Almatyja do Ljubljane z vsem tistim, kar je hotela pokazati in imeti po slabem večeru v Oslu. Ter s prepričanjem, da bo do novembra vse postavila na mesto, se povsem otresla pretresov in nadaljevala po začrtani poti.
KAZAHSTAN - SLOVENIJA 0:1 (0:0)
Almaty - Centralni stadion, gledalcev 19.783, sodniki: Pawson, Betts, Davies (vsi Anglija).
Strelec: 0:1 Mlakar (55.).
Kazahstan: Šackij, Vorogovskij, Alip, Maročkin, Darabajev (od 78. Ali Pairuz), Bistrov, Česnokov (od 64. Baltabekov), Islamhan, Tagibergen (od 69. Skvorcov), Zajnudtinov, Ajmbetov (od 64. Žaksilikov).
Slovenija: Oblak, Janža, Bijol, Drkušić (od 48. Bajrić), Stojanović, Mlakar (od 87. Kurtić), Elšnik, Gnezda Čerin, Iličić (od 71. Petrovič), Šporar (od 71. Vipotnik), Šeško.
Rumeni kartoni: Česnokov, Bistrov, Islamhan, Alip; Iličić.
Rdeči karton: /.
