Deček iz pekla. Tako so ga poimenovali mediji, ko so slišali za njegovo zgodbo, ki je res pretresljiva.
Napadalec Manchester Uniteda Anthony je eden od Brazilcev, ki bodo igrali na svetovnem prvenstvu v Katarju.
Danes je njegovo življenje lepo, a le pred nekaj leti je živel v peklu, v siromašnem kralju v Sao Paolu, v faveli z imenom Inferninho (v prevodu mali pekel), v katerem so ga obkrožali preprodajalci mamil ter taki in drugačni zločinci.
Beg iz tega groznega okolja mu je omogočila nogometna žoga, v pogovoru za Players Tribune pa je razkril neverjetne podrobnosti svojega odraščanja.
Med drugim je povedal: "Nekega dne, ko sem star osem ali devet let, sem na poti do šole naletel na človeka, ki je ležal v neki ulici. Ni se premikal. Ko sem se mu približal, sem dojel, da je mrtev. Zaradi življenja v faveli sem bil otopel. Ker nisem mogel po drugi poti, mi ni preostalo nič drugega, kot da sem zaprl oči in preskočil truplo."
"O tem ne govorim zato, da bi jamral, kako mi je bilo težko. To je bila moja realnost. V bistvu sem od nekdaj govoril, da sem imel kot otrok veliko srečo, da sem bil talentiran. Žoga je bila moja rešiteljica, moja prva ljubezen. V Inferninhu nam je bilo vseeno za igrače ob božiču, samo da smo imeli žogo, kakršnakoli je že bila, vsaka je bila v naših očeh popolna," je nadaljeval Anthony, ki je pred dvema letoma z mlado brazilsko reprezentanco na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil zlato odličje.
Njegova družina je bila tako revna, da mu niso mogli kupiti kopačk, a tudi to ga ni ustavilo pred izpolnitvijo sanj.
"Vsak dan me je starejši brat na trg peljal igrat nogomet. V faveli vsi igrajo nogomet. Otroci, starci, učitelji, gradbeniki, vozniki avtobusov, preprodajalci mamil, gangsterji ... Tam so vsi enaki. Igrali smo na asfaltu in sprva sem igral bos, z okrvavljenimi nogami. Znal sem preigravati, to je bilo nekaj, kar je bilo v meni. Naravni instinkt, božji dar. Nikogar se nisem ustrašil. Z žogo v nogah nisem imel strahu," je razlagal Brazilec.
"V treh letih sem prehodil trnovo pot. Od revščine do Ajaxa, nato do Uniteda. Ljudje me sprašujejo, kako mi je uspelo. Iskreno povedano, na nogometnem igrišču nisem čutil nobenega pritiska. Strah? Kaj je strah? Ko med odraščanjem skačeš čez mrtve, se v nogometu ne moreš ničesar bati," je še dodal.
Anthony je priznal, da so bile njegove največje sanje spraviti starše iz favele in ne osvajanje nogometnih trofej. Na koncu je 22-letniku uspelo starše rešiti iz grozljivega okolja.
