Vse skupaj se je začelo že v petek. Na pomožnem igrišču Ljudskega vrta so nogometaši Maribora takrat še pod taktirko Saše Gajserja igrali prijateljsko tekmo z Bravom, glavno igrišče pa se je že spremenilo v pravo malo gradbišče. Ljudje iz Uefe so se namreč lotili okraševanja hrama mariborskega nogometa.
Zanimivo je bilo spremljati, kako se Ljudski vrt počasi, a zanesljivo spreminja. Vse skupaj je nadziral tudi selektor članske slovenske reprezentance. Nadziral seveda pod narekovaji; jasno je, da rojeni Mariborčan ni imel nič pri okraševanju stadiona pod Kalvarijo, pač pa si je v živo prišel ogledat obračun Maribora in Brava, med polčasom omenjene tekme pa je pokukal tudi na glavno zelenico Ljudskega vrta. Pogled mu je za kar nekaj minut obstal na delavcih, ki so s polno paro pripravljali mariborski stadion za otvoritveno tekmo evropskega prvenstva, ki bo na sporedu v sredo.
Okraševanje Ljudskega vrta je bilo v nedeljo popoldne bolj ali manj končano. Ostale so le še tiste zadnje finese, ki jih bodo marljivi delavci dokončali danes, toda v največji meri je mariborski stadion pripravljen na odprtje. Dobro, dela na stari, zahodni tribuni še vedno potekajo in naj bi bila končana do konca maja, torej do zaključnih bojev Eura – vsi skupaj upamo, da s Slovenijo in ob polnih tribunah –, toda delavci, ki obnavljajo dotrajano tribuno, so z deli že tako daleč, da so lahko nanjo namestili že večino stolov, zato bo kulisa še malce lepša, kot bi bila, če bi bila stara tribuna zares eno samo gradbišče.
Varovanje je v teh dneh seveda poostreno; razen številnih delavskih ekip in novinarjev, akreditiranih za evropsko prvenstvo, dostopa do hrama mariborskega nogometa nima nihče. V teh covid časih je varovanje še toliko bolj ostro, Ljudski vrt je, če se malce pošalimo, spet postal trdnjava, kakršno si vijoličasti že več let prizadevajo postaviti ...
