In na koncu sta ostali dve. Francija in Hrvaška. Francija ali Hrvaška. Les Bleus ali Vatreni. Deschamps ali Dalić, Modrić ali Mbappe. Na vrhu, na nogometnem Everestu pa je prostora le za enega.
Ni prvič, da se bodo Francozi in Hrvati srečali v samem zaključku mundiala. Bilo je pred 20 leti v Parizu. Srečanje, ki se ga precej raje spominjajo galski petelini. In Lilian Thuram. Ta sijajni branilec je za Les Blues odigral rekordnih 142 srečanj in pri tem zabil vsega dva gola. Oba pa prav v tistem večeru v Parizu, v drugem polčasu polfinala svetovnega prvenstva. Kakšen tajming...
Hrvati so sicer prek zlate kopačke Davorja Šukerja povedli in prišli pred vrata raja, potem pa je dvakrat udaril Thuram. Prvič po napaki Zvonimirja Bobana, ki si tistega spodrsljaja ni nikoli odpustil. Ob vseh sijajnih napadalcih (Henry, Trezeguet) in velemojstrih igre (Zidane) je bil na koncu mož odločitve robustni branilec. V zaključku so domačini ostali z igralcem manj potem, ko je bil zaradi "klofute" Slavenu Biliću izključen Laurent Blanc. Hrvati so pritisnili, toda vrata raja so ostala zaprta. Celih dvajset let...
Zdaj so v finalu, zdaj so dobili priložnost, da se oddolžijo Francozom. Da dokončno pokopljejo duhove iz preteklosti.
Francija - Hrvaška 2:1 (0:0)
Pariz - Stade de France. 8. julij 1998. 80000 gledalcev. Sodnik: Jose-Manuel Garcia Aranda (Španija).
Strelca: 0:1 Šuker (46.), 1:1 Thuram (47.), 2:1 Thuram (70.).
Francija: Barthez, Thuram, Blanc, Desailly, Lizarazu, Karembeu (od 31. Henry), Deschamps, Petit, Djorkaeff (od 75. Leboeuf), Zidane, Guivarc'h (od 69. Trezeguet).
Hrvaška: Ladič, Štimac, Bilič, Šimič, Stanič (od 90. Prosinečki), Soldo, Jarni, Boban (od 65. Marič), Asanovič, Vlaovič, Šuker.
Rumeni kartoni: Asanovič, Stanič, Šimič.
Rdeč karton: Blanc (74.)
