Vse skupaj je prišlo že tako daleč, da ob omembi mlade reprezentance večina le še odmahne z roko, preizkušnje v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pa spremljajo le še največji fanatiki in starši igralcev. Vse bolj ogorčeni starši, tako kot so ogorčeni njihovi sinovi ter številni trenerji in nogometni delavci na sončni strani Alp … Vsi tisti, ki poznajo razmere v mladi selekciji in so skoraj enotnega mnenja, da postajajo nevzdržne. V prvi vrsti po zaslugi selektorja.
STRAŠLJIVO SPOZNANJE
O tem, na kakšen način je sestavljal oziroma sestavlja reprezentanco, smo že na dolgo in široko pisali ter opozarjali na takšne in drugačne anomalije. S kančkom pretiravanja lahko zapišemo, da je izbrana vrsta postala nekakšno samostojno podjetje Primoža Glihe, kar je kakopak strašljivo spoznanje, čeprav je po drugi strani prav tako res, da je izbira kadra, kakorkoli obrnemo in obračamo, vendarle stvar okusa vsakega posameznika. Vsak trener ima pač svoje poglede. Čeravno so za marsikoga čudni, jih je mogoče upravičiti z dobrimi rezultati, vendar v primeru aktualnega selektorja to ne velja.
OBUPNA KOMUNIKACIJA
Porazni izidi in še slabša podoba so prav gotovo (tudi) posledica stanja duha v reprezentanci, ki je zelo slabo. Ali še bolj natančno – katastrofalno slabo. Informacije o tem je mogoče slišati že nekaj časa, v zadnjem času pa so postale tako glasne, da jih je res nemogoče preslišati. Skupni imenovalec vseh je Primož Gliha, ki že nekaj časa deluje, kot bi bil v nekem svojem svetu, in tako rekoč ne sodeluje z nikomer. Noče sodelovati, njegova komunikacija s klubi je obupna.
Ampak to še ni vse; obupna je tudi komunikacija v reprezentanci. Oziroma je tako rekoč ni, zato strokovno vodstvo in igralci niso vzpostavili odnosa, ki bi ga pričakovali v športnem kolektivu s pravšnjim ozračjem. Seveda smo si prizadevali, da bi vpleteni o tem povedali kaj več, a brez uspeha. Selektor za nas že dalj časa ni na voljo, fantje so se zavili v molk. Iz njih je nemogoče izvleči karkoli, vendar je kot na dlani, da je ta molk zelo glasen. Preglasen. In razkriva, da nekaj ni v redu, zato nismo bili pretirano presenečeni, ko nam je prišlo na uho, da so nekateri igralci nad dogajanjem ob igrišču in tudi načinom dela tako zelo razočarani, da se vabilu Primoža Glihe najraje ne bi več odzivali in o tem tudi resno razmišljajo. Da bi ga bojkotirali. Razmere so tako hude, da igranje v dresu z državnim grbom kar naenkrat ni več čast, temveč je to za marsikaterega igralca postalo nočna mora. Muka. In v njihovih klubih to zelo dobro vedo, od tako drastičnega koraka pa jih odvračajo s prepričevanjem, da bi s tem škodovali svojim karieram.
Zadnje druženje pred prijateljskim dvobojem z Ukrajino v Ajdovščini in Bolgarijo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v gosteh pa je sodu izbilo dno. Dogajalo se je marsikaj in še več. Enemu od igralcev denimo še danes ni jasno, zakaj ga je selektor kmalu po začetku priprav poslal domov. Primož Gliha je enemu od svojih varovancev prav tako očital, češ da hlini poškodbo, hkrati je predstavnike njegovih delodajalcev obtožil, da naj bi ga oni nagovarjali k temu, naj v imenu klubskih interesov ne igra za reprezentanco.
NOČNI IZLET V LJUBLJANO
Ampak tudi to še ni vse, vrhunec je šele sledil. Dan po porazu na prijateljski tekmi z Ukrajino je selektor ugotovil, da mora nekaj postoriti na področju homogenosti in kolektivnega duha. Do tukaj vse lepo in prav, to je vsekakor nadvse pomemben dejavnik, toda način, na katerega je želel selektor to doseči, je sporen. Izjemno sporen in bolj pritiče kakšni vaški ekipi. Igralcem je namreč ukazal ekipni duh krepiti z nočnim življenjem. Poslal jih je na druženje, ali če hočete, celonočno veseljačenje. Ne kamorkoli, temveč v Ljubljano. Z najetim avtobusom. Nekateri igralci so temu nasprotovali, niso bili za stvar, a pogoj Primoža Glihe za 'team building' je bil, da gredo vsi ali nobeden. In so šli v enega od nočnih klubov v prestolnici, kjer so ostali do jutra. Dobesedno. Avtobus jih je namreč pobral ob pol šestih zjutraj ter jih vrnil v reprezentančno bazo ...