Ko se v klavrnem remiju vseeno najde razlog za optimizem

Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Če se res, potem je Srečko Katanec upravičeno zadovoljen z rezultatom uvodne tekme v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018. V pravzaprav vseh pogledih bi moral biti remi 2:2 s skromno Litvo popolno razočaranje na meji velike sramote, toda preteklost slovenske nogometne reprezentance in Katančevega udejstvovanja na njeni klopi ponuja zanimiv razlog za optimizem. No, a seveda razlog, ki je pravzaprav edini, da v tem trenutku nismo povsem poklapani za še ene blede predstave v nizu Katančevega drugega udejstvovanja v vlogi selektorja Slovenije.

Obakrat, ko je strokovnjak iz Ljubljane slovensko izbrano vrsto popeljal na veliko tekmovanje, je kvalifikacije začel z enakim rezultatom kot tokrat v Vilni. Na pot do Eura 2000 se je podal z remijem v gosteh pri Grčiji, na pot do SP 2002 pa z remijem na gostovanju na Ferskih otokih. Tudi tokrat je bilo 2:2, torej se lahko vprašamo: je to napoved še enega uspeha? Hja, glede na to, kako skromno igra Slovenija (zagotovo neprimerno bolj skromno kot tedaj), je to – roko na srce – bolj slaba tolažba ...