Dnevnik z Eura: Ne damo vam ga! Mi tudi vam ne!

Pomislite, celo dvema res dobrima znamkama so se v veliki meri pripravljeni odpovedati oziroma si ju vsaj ne želijo povsem prisvojiti. Ena prihaja s skrajnega vzhoda države in vinski narod ji priznava, da je po večini kriterijev z izjemo strogo politično-geografske razdelitve Evrope po obeh velikih vojnah nemška. Za Francoza kaj takega ni lahko priznati, a mu glede na ime znamke, okus in tradicijo pridelovanja kaj drugega v resnici sploh ne preostane. S še lažjim srcem pa prizna, da pri nas (v veliki meri sva ga s sopotnikom resnično že vzela za svojega) proizvedena druga od omenjenih znamk po vseh naštetih in še kakšnem kriteriju pripada Belgijcem.

»Ah, dajta, no, kakšno francosko pivo neki. Morda ga delajo na ozemlju Francije, toda vsi dobro vemo, da vse zasluge v tem pogledu pripadajo Belgijcem,« je z roko na srcu dejal eden od točajev v tukajšnjih lokalih, ki imajo s klasičnimi francoskimi malo skupnega in ki imajo na povprečno desetih pipicah po navadi devet belgijskih piv ter tega »francoskega«. Spraševala sva, ker naju je pač zanimalo, ne da bi želela karkoli poskusiti, navsezadnje sva v službi. Če mi zagrozite z detektorjem laži, pa bom priznal, da sem ter tja, ko se ugasnejo luči evropskega prvenstva, vi že mirno spite, tiskarski stroji pa že brnijo, kakšnega seveda srkneva. Belgijskega ali »belgijskega«, odvisno od razpoloženja in, kot rečeno, v popolni neodvisnosti od želje ugajati resnično povsem sprijaznjenim domačinom.

No, zato pa se stvari precej bolj zapletejo, ko gre za neko drugo specialiteto široke potrošnje, za katero mora biti nekoliko več časa in ki se ji ni mogoče izogniti ne zaradi vseprisotnosti, ne zaradi vedno dobrodošle hitrosti in enostavnosti vnašanja v prebavni trakt, ne zaradi slastnosti, ki z enako poimenovano jedjo pri nas doma nima skupnega popolnoma nič. No, morda z izjemo osnovne surovine, pa še to nisem čisto prepričan.

Ne bi rad podcenjeval nevarnosti vedno nepredvidljivih prometnic, tolikokrat omenjenega terorizma, navijaškega nasilja ali potovanja z letalom, ki me čaka, ko bom ultra zanesljivega Volkswagnovega lepotca s težkim srcem prepustil kolegu in domov odšel z Boeingovo ptico. Ne bi rad podcenjeval in še manj bi se rad norčeval. Toda naj vsi tisti, ki jih na tak ali drugačen način skrbi zame, vedo, da imam statistično največ možnosti za to, da me bo v Franciji konec zaradi prevelike vsebnosti oljnatega krompirčka v krvi, limfi, ušesih in povsod, od koder mi že gleda.

Po lastni odločitvi, da si bomo na jasnem; nekako bi se mu vendarle uspel izogniti, če ne bi bil tako presneto okusen. A medtem ko pri slednjem pridevniku ne more biti nobenega dvoma, je povsem drugače, ko gre za pridevnika francoski in belgijski. Čeprav krompirček tukaj seveda ne poimenujejo francoski, tako kot restavracije v Šanghaju ne poimenujejo kitajska, in se smejijo angleškemu izrazu (French Fries) za to jed, so taistemu izrazu hkrati hvaležni. Kajti, kot zagotavljajo, krompirček je, bo, je bil in mora biti francoski.

Drugih teorij preprosto ne priznavajo, pripravljeni so jim nasprotovati prek meja, ki si jih znate predstavljati, in svoje zlate palčke ocvrtega krompirja so zmožni braniti do bridkega konca. Pred kom? Pred vsemi tistimi, ki to priljubljeno in razširjeno jed s seznama živil za zaščito srca in ožilja označujejo za belgijsko. Na čelu z Belgijci, na čelu s temi zlobnimi lopovskimi zombiji (podobna oznaka pa seveda velja tudi obratno) z druge strani meje. Če so pri pivu zadeve tako neverjetno jasne ter tako nebeško miroljubne in če si belgijske vaflje (goufres) ter njim na las podobne francoske palačinke (crepes) nekako uspejo razdeliti, se pri krompirčku konča vsa naklonjenost, vse potrpljenje, kaj šele ljubezen.

Pri krompirčku je vojna! Če ste se kdaj poskusili na to temo šaliti ali se iti kakšno igrico, potem zelo dobro veste, da se je temu precej bolje izogniti. Posebej z ljudmi, ki frittes, kot mu pravijo eni in drugi, prodajajo na obeh straneh meje, ni pametno zobati ne češenj ne krompirčka. Sploh če se želite izogniti temu, da bi bila vaša majoneza na vrhu nezemeljsko zapečene dobrote nekoliko bolj tekoča, kot ste vajeni.