Dolgo časa so se mladi slovenski reprezentanti dobro upirali favoriziranim Italijanom, toda ko so gostje z Apeninskega polotoka v Kopru le našli način, kako streti obrambni zid domačih, so imeli nenadoma odprto pot do visoke zmage. In jo tudi dosegli.
Slovenija – Italija 0:3 (0:0)
Koper – Stadion Bonifika. 2200 gledalcev. Glavni sodnik: Bartosz Frankowski (Poljska).
Strelca: 0:1 Monachello (71), 0:2 Monachello (84), 0:3 Benassi (87).
SLOVENIJA: Sorčan, Stojanović, Ejup, Bajrić, Šme, Gorenc Stanković, Kapun (od 77. Hotić), Pihler (od 46. Štulac), Črnigoj, Zahović, Šporar (od 72. Bajde). Selektor: Primož Gliha.
ITALIJA: Cragno, Conti, Rugani, Romagnoli, Murru, Cataldi, Mandragora, Benassi, Bernardeschi (od 61. Monachello), Cerri (od 80. Verre), Boateng (od 87. Garritano). Selektor: Luigi Di Biagi.
Rumeni kartoni (3-0): Šme (30), Stojanović (45), Kapun (49).
Rdeči kartoni: –
Italijani so že pred mesecem dni v Reggio Emilii dobili dokaz, da s to generacijo mladih slovenskih nogometašev ni šale. Že res, da so bili azzurrini tedaj boljši nasprotniki, toda potrebovali so šele malce za lase privlečeno enajstmetrovko, da so premagali takrat izjemnega Gregorja Sorčana. Vratar Gorice je dokaj dobro branil tudi včeraj v Kopru, kjer se je zbralo toliko gledalcev, kolikor jih na tekmi domačega kluba ni bilo že celo večnost. Sorčan je bil dolgo nepremostljiva ovira za sicer nekoliko bolj napadalno usmerjene Italijane, toda tudi njegovi soigralci so se še kako trudili, da bi kar najbolj zagrenili življenje favoriziranemu nasprotniku. In to jim je večji del tekme res dobro uspevalo.
A treba je priznati, da tudi tako, da so Italijane brez milosti tolkli po gležnjih. In še marsikje drugod. Gostitelji včerajšnje tekme kvalifikacij za evropsko prvenstvo do 21 let, ki ga bo leta 2017 gostila Poljska, pri zaustavljanju tekmeca v modrih dresih niso izbirali sredstev. Posledično so nekajkrat zavrele tudi strasti in poljski sodnik Bartosz Frankowski je imel nemalo dela, da je brzdal razgrete glave mladih nogometašev. No, ampak saj tako je tudi prav – ko se boriš za barve svoje države, se moraš boriti z glavo, srcem in tudi z mišicami.
Toda žal vse našteto tokrat ni bilo dovolj. Slovenci so morda že res pretepli Italijane, toda ti so bili spretnejši tam, kjer se tekme odločajo – v napadu. Čvrst slovenski zid se je začel rušiti v 71. minuti, ko je obramba plačala davek, ker je preveč sama pustila dva izjemna posameznika. Kapetan Marco Benassi, ki ima za sabo že nemalo tekem v serie A, je bil neoviran pri podaji s krila, rezervist Gaetano Monachello pa pri strelu z roba kazenskega prostora. Poskus iz prve je bil sicer tvegan, toda otrok milanskega Interja je udaril dovolj dobro, da je Sorčan klonil. Ko je moral nato zaradi poškodbe, ki je na noge spravila predvsem veljake Olimpije, z igrišča še slovenski kapetan Andraž Šporar, s katerim so imeli Italijani največ dela, je postalo jasno, da se bo težko izogniti še drugemu zaporednemu porazu.
In Slovenci se mu tudi niso. Po prvem prejetem zadetku je šlo vse navzdol, ko je v 78. minuti vratar gostov Alessio Cragno z odličnim posredovanjem preprečil slavje Leu Štulcu, so domači dokončno obupali. To je še v drugo izkoristil Monachello in še enkrat z roba kazenskega prostora matiral Sorčana. Zgolj tri minute pozneje je kapetan Italijanov Benassi izkoristil vnovično nespretnost v slovenski obrambi, potem pa je k sreči že zmanjkalo časa za še kakšen zadetek gostov. A če bi tekma trajala še kakšnih deset minut več, bi se bržčas za Slovence končalo še precej slabše. Tokrat pač mišice niso bile dovolj. V nogometu že niso dovolj. Niti po naključju.
