Bodimo iskreni. Južnoameriško prvenstvo v Čilu smo napovedovali kot eno najboljših vseh časov in se le za las izognili strinjanju s tistimi, ki so ga vzneseno označevali za najmočnejše, najzanimivejše in najatraktivnejše sploh. Doslej naših napovedi ni potrdilo, kaj šele da bi potrdilo najbolj visokoleteča predvidevanja. Prvi zvezdnik tekmovanja Lionel Messi je po barcelonski ekstazi v zelo kratkem času zdrsnil daleč od forme s konca klubske sezone, kar je ponovno dvignilo marsikatero argentinsko obrv.
PARI ČETRTFINALA
S srede na četrtek (ob 1.30): Čile – Urugvaj
S četrtka na petek (ob 1.30): Bolivija – Peru
S petka na soboto (ob 1.30): Argentina – Kolumbija
V soboto (ob 23.30): Brazilija – Paragvaj
Glede na napornost tekmovalnega obdobja bi tak padec lahko bil razumljiv, a tega nikar ne izrecite na glas pred Argentinci, ki tako od svojega prvega moža kot od preostalih nogometašev zahtevajo prav vse za to, da bi prekinili 22-letno sušo na področju osvajanja lovorik. Ravno zaradi tega smo pričakovali, da bo Leo za vsako ceno poskušal ohraniti donedavno pripravljenost še kak teden dlje, a za zdaj tega ni potrdil.
Na drugi strani največjega rivalstva v reprezentančnem nogometu je medtem še en zvezdnik Barcelone Neymar turnir začel odlično in dal slutiti, da bo zelo podobne napovedi uresničil v velikem slogu. Naj se razumemo, v brazilskem primeru o kakršnikoli suši (kaj šele o suši takih razsežnosti) ni mogoče govoriti, toda k maksimalni motiviranosti in skrajno zagrizenem odnosu predstavnike največje južnoameriške države zavezuje epski polom v polfinalu lanskega svetovnega prvenstva.
Kot rečeno, Neymar je začel v skladu s to zavezo, a kaj ko se je nato že ob naslednji priložnosti od nje oddaljil, da se bolj ne bi mogel. Po zadetku in asistenci na prvi tekmi je na drugi posegel po povsem drugačnem repertoarju in iz njega prikazal vse, zaradi česar si je zaslužil štiri tekme prepovedi. Bil je tako nemaren, da se je Brazilija kljub drugačni prvotni napovedi odpovedala pravici do (na neuspeh obsojene) pritožbe, s čimer je Copa ob svojem nerazpoloženem prvem zvezdniku ostala povsem brez drugega.
Posledično Argentina ob sicer zanesljivi uvrstitvi v četrtfinale doslej ni navdušila, Brazilija ob prav tako zanesljivem napredovanju tudi ne, za nameček se odsotnost tretjega zvezdnika Barcelone Luisa Suareza pozna še bolj, kot smo predvidevali, dosedanja podoba turnirja pa je temu primerna. In to še preden v enačbo vključimo nadvse blede kolumbijske zvezdnike z Jamesom Rodriguezom na čelu, ki so podobno kot Urugvajci s težavami celo napredovali; v četrtfinalu so zgolj zato, ker sta se tja uvrstili tudi dve od treh tretjeuvrščenih ekip.
NIKAR NE BODITE PRESENEČENI
Mar to pomeni, da smo se ušteli do konca in da bo za razočaranje obveljal celoten turnir? Za črnogledost je vendarle prezgodaj. Tudi zaradi pravkar omenjenega radodarnega sistema, v katerem je skorajda nemogoče ostati brez izločilnih bojev, skupinski del ne prinaša dovolj velikega izziva in dovolj dvignjenega pritiska. Če seveda niste Neymar in če vas na neki povsem drugi ravni ne mučijo neke povsem druge zadeve. V takem skupinskem delu se je vendarle težko motivirati za fanatično igro na vse ali nič, od jutri (oziroma od zelo zgodnjih ur pojutrišnjega dne po slovenskem času) pa bi preprosto moralo biti drugače.
Nikar ne bodite presenečeni, če boste v četrtfinalu videli povsem drugačno Kolumbijo proti povsem drugačni Argentini in znotraj tega povsem drugačnega Jamesa proti povsem drugačnemu Lionelu. Nikar ne bodite presenečeni, če bo ta obračun velikanskega potenciala poskrbel za pravi ognjemet in dokončno razgrel doslej precej hladno (morda tudi zaradi vremena, ki je v teh mesecih v Čilu sila neprijetno) tekmovanje.
Prav mogoče je, da boste in bomo nenadoma začeli spremljati nekaj povsem drugačnega ter da nas in vas nekaj takega čaka tudi ob dvoboju Paragvajcev z Brazilci. Doslej presenetljivo dobrih Paragvajcev z Brazilci, ki so brez Neymarja paradoksalno pokazali najboljšo kolektivno predstavo in bi utegnili presenetiti vse tiste, ki so jih zaradi odsotnosti prvega moža odpisali iz boja za naslov.
Manj verjetno se tako presenečenje zdi z naslova Urugvajcev, čeprav je tudi z njihove strani pričakovati vsaj določen, če že ne ognjemetni napredek v igri na izpadanje. Imajo pa to težavo, da jih, kot stvari stojijo trenutno, v noči na četrtek čaka najtežja mogoča naloga. Ene od favoriziranih reprezentanc se doslej še nismo dotaknili, tega pa nismo storili zato, ker je kot edina doslej resnično prepričala, do določene mere celo navdušila.
Gostitelji Čilenci so kajpak še dodatno motivirani in so doslej prikazali največ, zdaj pa bodo šli skoraj zagotovo še nekaj korakov dlje. Razbit ferrari Artura Vidala gor ali dol, Čile je v tem trenutku morda celo glavni kandidat za končno slavje. In dosedanji turnir gor ali dol, ob obetu srečanj z ovirami na poti do tega slavja se cedijo sline.