Še v januarskem prestopnem roku zanj v vijoličasti ekipi iz zibelke renesanse ni bilo pravega prostora in klub je šel pri izrekanju nezaupnice celo tako daleč, da se je dogovoril za prodajo nogometaša v vrste drugoligaša – da, drugoligaša – Bologne.
Danes ta dogovor deluje smešno, danes izraz druga liga zveni groteskno, danes je popularni Jojo eden najboljših nogometašev Fiorentine, ki je tekmovalno obdobje končal z izjemnimi predstavami, številnimi čudovitimi potezami in nizom občudovanja vrednih zadetkov. Stvari so se močno spremenile, k njim se bomo še vrnili, na tej točki pa je Iličić vendarle v prvi vrsti slovenski reprezentant, ki je v ponedeljek prišel na zbor izbrane vrste pred tekmo z Anglijo in se zdaj mrzlično pripravlja nanjo. Je prišel sredi najboljšega obdobja v svoji karieri? "Tako kratkoročne stvari me ne zanimajo," je v prenesenem pomenu žogo kar hitro umiril, tako kot jo v dejanskem pomenu zelo elegantno umirja na igrišču.
"Sploh ne bi želel primerjati teh nekaj mesecev z nekaj meseci iz nekaterih mojih prejšnjih obdobij. Imel sem že nekaj občutno daljših obdobij, v katerih sem igral zelo dobro, in trenutnega bi želel toliko podaljšati, da bi nato naredil primerjavo. Če bom šel naprej po tej poti, pa se bomo morda res lahko pogovarjali o najboljšem delu moje kariere," je poudaril in s tem nikakor ni želel povedati, da mu stvari trenutno ne uspevajo in da s svojim aktualnim položajem ni zadovoljen. Ravno nasprotno.
"Neizpodbitno dejstvo je, da mi gre odlično. Uspevajo mi mnoge stvari, predvsem pa izjemno uživam in želim nadaljevati. Imam ogromno motivacije in ogromno želje, komaj čakam naslednje tekme. Pravzaprav že zdaj komaj čakam naslednjo klubsko sezono, pa čeprav se je letošnja ravno končala. Predvsem pa komaj čakam srečanje z Anglijo, saj si svojo formo seveda želim prenesti tudi na reprezentančno raven."
V SLOVENIJO PRIŠEL PREMAGATI ANGLIJO
Si lahko predstavljate boljšo iztočnico za povsem konkreten pogovor o tekmi, ki slovensko reprezentanco čaka prihodnjo nedeljo in ki jo javnost na sončni strani Alp pričakuje tako evforično kot že dolgo nobene. Verjetno že. Že zdaj pa vam zagotavljamo, da si ne morete predstavljati niti boljšega pogleda na to tekmo od tega, s katerim je postregel Josip. "Kot sem že rekel, v zadnjem času resnično uživam v igranju nogometa, in kadar je tako, potem ne v glavi ne na igrišču zame ni meja. Ponavadi nisem človek velikih besed, a tokrat lahko rečem, da sem iz Italije v Slovenijo prišel premagat Anglijo."
Ne zamerite mi, toda v tem trenutku sploh ne razmišljam o tem, kaj bi uspeh proti Angliji pomenil na lestvici naše skupine in kaj ter s kakšnega izhodišča bi nas čakalo jeseni. Zdaj ne mislim na Euro, zdaj ne mislim na septembrsko gostovanje v Švici, o tem bom razmišljal pozneje.
Da, prav ste prebrali. Če to niso velike besede … Toda Iličić za njimi trdno stoji, o čemer se boste že zelo kmalu lahko prepričali. "Ta zmaga je moja želja, je tudi moj cilj in verjamem, da bom v reprezentančnem taboru imel dovolj somišljenikov, da se zadeve lotimo tako, kot se jo hočem lotiti," poudarja zvezdnik Fiorentine in nadaljuje: "Tudi če bi Anglija resnično bila ena najmočnejših evropskih reprezentanc, bi razmišljal zelo podobno. Še toliko bolj pa so taki pogledi in take napovedi na mestu ob dejstvu, da angleška izbrana vrsta z vsem spoštovanjem ni več tisto, kar je bila v svojih najboljših časih. Ne pride mi na misel, da bi se Angležev bal, in trdno sem prepričan, da ni dosegljiv zgolj pozitiven rezultat, temveč da je dejansko dosegljiva zmaga, ki bi bila v marsikaterem pogledu zgodovinska."
Tudi zaradi razmer, v katerih bosta reprezentanci odigrali srečanje 14. junija in v katerih slovenska ekipa resnično lahko računa na močan veter v svojih jadrih. "Gre za idealne razmere. Ne glede na prej povedano vendarle igramo proti velesili, tako da bo ozračje drugačno kot na običajnih tekmah in se bo vsaj nogometno življenje v Sloveniji na dan srečanja ustavilo. Vsi bomo neskončno motivirani, ljudje na tribunah, na ulicah in po domovih bodo evforični, to pa so razmere, v katerih si vsakdo želi igrati. In v katerih je želja po zmagi še toliko bolj logična. Oziroma tudi načrtovanje zmage."
V MENI SE JE OBLIKOVALA TRDNA VERA
Tako odločnega Iličića še nismo videli, in ko je vse kazalo na to, da bo pogovor odneslo k še enemu ponavljanju (ali skoraj ponavljanju) že izrečenega, zaradi specifičnosti situacije nismo imeli nič proti. Ponavljanje v intervjujih sicer ni najbolj zaželena prvina, toda tokratno je zelo dobrodošlo, zato smo ga celo vzpodbujali. Sploh zato, ker smo vedeli, da bo Josip ob ponovnem poudarjanju dodal še kakšno pomembno podrobnost. In imeli smo prav.
"Povedal sem, zakaj ter po kaj sem prišel, in od tega ne odstopam. Ne gre le za tisto floskulo, da lahko v nogometu vsakdo premaga vsakega, pa čeprav ta ugotovitev drži kot pribita. Že nekaj časa razmišljam o tej Angliji, v meni se je oblikovala trdna vera v zmago in zdaj sem tukaj s prepričanjem, da lahko vse skupaj postane realnost. Pri tem pa zagotovo nisem edini. Morda bo še kdo povedal na glas, morda ne bo nihče, toda verjamem, da so s podobnim prepričanjem prišli vsaj še nekateri, če ne celo vsi. Dolgo časa že igramo skupaj, rastemo kot ekipa in čas bi bil za kak tako odmeven dosežek." Ki bi bil seveda pomemben z vseh mogočih zornih kotov, pri čemer pa Iličić v luči svojih prepričanj nanj sploh ne gleda kot na korak v boju za evropsko prvenstvo.
"Ne zamerite mi, toda v tem trenutku sploh ne razmišljam o tem, kaj bi uspeh proti Angliji pomenil na lestvici naše skupine in kaj ter s kakšnega izhodišča bi nas čakalo jeseni. Zdaj ne mislim na Euro, zdaj ne mislim na septembrsko gostovanje v Švici, o tem bom razmišljal pozneje. Zanima me tekma z Anglijo, ki je sama po sebi izjemno pomembna za nas, za vas, za navijače, za vse. In zanima me uspeh na tej tekmi." Na tekmi, ki bo precej več kot samo to.
Nisem nameraval javno govoriti o teh željah, a naj bo. Rad bi ostal v Firencah, rad bi ostal pri Fiorentini. Ne vem, kaj se bo zgodilo, klub me lahko tudi proda, če me hoče. Če se bo tako odločil, bom odločitev seveda spoštoval ter si poiskal kaj drugega. Bi pa rad ostal, tako sem se odločil.
"Nedvomno bo ena tistih, ki v Sloveniji zganejo vse, ki jih nogomet vsaj malce zanima. Polne tribune ljubljanskega stadiona so samoumevne, a ne gre le za te ljudi, ki jih bomo lahko videli in ki nas bodo najbolj neposredno podpirali. Z nami bo dihala v država, pravzaprav bo vsa država dihala s celotnim dogodkom in to je nekaj izjemno pomembnega. Šlo bo za promocijo Slovenije in slovenskega nogometa, kajti o tekmi se bo govorilo tudi onkraj meja naše države. Navsezadnje pa tudi za promocijo naših nogometašev, kajti dobra predstava na srečanju z Anglijo pride pred oči številnih klubskih veljakov po vsej Evropi."
ČLOVEK IN IGRALEC, KI UŽIVA V ZAUPANJU
Za to dobro predstavo se slovenski nogometaši tokrat lahko pripravljajo dlje, kot je običajno za reprezentančne zbore, na kar pa ima Iličić prav tako zelo zanimiv pogled. Povsem svoj, bi lahko rekli, in povsem v skladu z njegovim doslej zapisanim razmišljanjem. "V desetih dneh ne moreš narediti čudežev, pa čeprav vsekakor gre za daljše priprave, kot smo jih vajeni, in se bo v tem času dalo kar dobro trenirati. A ponavadi je pač tako, da zadostujejo tudi trije dnevi, če prideš s pravo odločenostjo in s pravo željo. Po isti logiki pa ti ne pomaga niti deset ali celo dvajset dni, če te odločenosti ni in če ni želje, o kateri smo se že toliko pogovarjali. Lahko deset dni govorimo in treniramo, kar hočemo, ne bomo ničesar dosegli, če vsak igralec pri sebi ne bo dosegel stanja, v katerem bo šel na igrišče s pravo motivacijo in s pravim prepričanjem," poudarja Jojo, ki ga je odlična forma resnično napolnila z ogromno samozavesti.
Pri tem pa se kar samo od sebe ponuja vprašanje, od kod se je vzela ta forma oziroma kako je mogoč tako velik prepad med jesensko in spomladansko podobo istega nogometaša. "Zanimivo je, da sem se zelo dobro počutil že jeseni, a nikakor ni steklo. Pri tem bi težko rekel, da sem imel s kom ali s čim kakšne omembe vredne težave, so jih pa nekateri verjetno imeli z menoj. Kdo? Zakaj? Na tem mestu se mi to ne zdi več pomembno. Morda bi bilo, če bi se stvari obrnile drugače, toda z nekaj spremembami in tudi z nekaj sreče se je razpletlo zelo dobro in zdaj je resnično praktično vse v najlepšem redu. Počutim se odlično, veliko igram, imam svoje mesto tako v klubu kot v reprezentanci, gre mi zelo dobro, uspevajo mi akcije, dosegam zadetke. To je to, ne morem se pritoževati."
Sploh ne bi želel primerjati teh nekaj mesecev z nekaj meseci iz nekaterih mojih prejšnjih obdobij. Imel sem že nekaj občutno daljših obdobij, v katerih sem igral zelo dobro, in trenutnega bi želel toliko podaljšati, da bi nato naredil primerjavo. Če bom šel naprej po tej poti, pa se bomo morda res lahko pogovarjali o najboljšem delu moje kariere.
Pa naj gre za klub ali za reprezentanco, v kateri je po jesenskih nesoglasjih Josipu prav tako steklo kot po maslu. "Težko temu rečem vrnitev, pa čeprav je na neki način bila. Kot rečeno, nekaterih stvari nima smisla pogrevati, sem pa zadovoljen, da so se uredile in da mi je nazadnje tudi v reprezentanci šlo zelo dobro. Sem pač tak človek in igralec, da sem resnično zadovoljen takrat, kadar veliko igram in kadar uživam zaupanje ljudi, ki o mojem igranju odločajo."
RAD BI OSTAL, TAKO SEM SE ODLOČIL
Za nadaljevanje ni bilo potrebno dodatno vprašanje, tudi ne dodatna beseda, zgolj kretnja z glavo. "Zelo težko spravim skupaj karkoli omembe vrednega brez tega zaupanja in ponavadi mi gre zelo dobro, kadar so mi te okoliščine naklonjene. Takrat pridejo akcije, asistence, goli, rezultati. Tako kot prihajajo zdaj."
Pa smo pri obljubljeni vrnitvi k Iličićevemu klubskemu položaju, na področju katerega je slovenski reprezentant v zgolj nekaj mesecih prehodil izjemno, v določenih pogledih skorajda neverjetno pot. Predvsem v zadnjih tednih je Jojo resnično zablestel v vsem svojem sijaju, spomnil na najboljše čase pri Mariboru in predvsem Palermu ter ponovno navdušil italijansko javnost. Pri naših zahodnih sosedih o njem znova govorijo kot o igralcu velikega formata in tako ima Fiorentina namesto nogometaša, ki ga je želela pod ceno prodati v drugo ligo, kar naenkrat v rokah povsem drugačnega igralca.
Kaj pa bo z njim storila zdaj, ko so stvari povsem drugačne? "Konkretnih pogovorov še ni bilo, ti me še čakajo," nam je pojasnil Iličić in v isti sapi dodal: "Imam pa svoje želje in jih pred vodilnimi možmi Fiorentine nikakor ne skrivam. Poznajo jih, povsem od teh ljudi pa je odvisno, kako se bodo na koncu odločili."
Vas zanima, kakšne so te želje? Brez skrbi, seveda je tudi nas zanimalo. In brez skrbi, čeprav je sprva kazalo, da bo ostalo skrivnost, je zanimanje obrodilo sadove. "Nisem nameraval javno govoriti o teh željah, a naj bo. Rad bi ostal v Firencah, rad bi ostal pri Fiorentini. Ne vem, kaj se bo zgodilo, klub me lahko tudi proda, če me hoče. Če se bo tako odločil, bom odločitev seveda spoštoval ter si poiskal kaj drugega. Bi pa rad ostal, tako sem se odločil," 27-letniku tudi na tem področju ne manjka odločnosti, svojo izbiro pa pojasnjuje: "Veliko stvari se je v zadnjih mesecih spremenilo in zdaj mi moj položaj pri Fiorentini povsem odgovarja. Imam dobro pogodbo, ki velja več let, v mestu se odlično počutim, v klubu pa je moj status povsem drugačen, kot je bil še ob vstopu v leto 2015."
Zato ne bi bilo nikakršno presenečenje, če bi odgovorni željo uslišali. Če je ne bodo, pa ste lahko prepričani, da si bodo Iličića zdaj želeli klubi, ki so od kakršnekoli druge lige oddaljeni nekaj svetlobnih let.
