V skladu z vsem napisanim je bilo tudi včerajšnje vnovično snidenje najboljših slovenskih nogometašev predvsem v znamenju vsesplošne radosti. Čeprav se je večina po naporni klubski sezoni domov vrnila utrujena in po svoje že naveličana vsega skupaj, slabe volje ni bilo zaznati. Soigralci in prijatelji so se pozdravljali, kot da se ne bi videli že vrsto let. Objemali so se in trepljali po ramenih, tudi za novinarje so bili dostopni še v precej večji meri kot sicer. Saj ne, da bežijo od predstavnikov sedme sile, a včasih so manj, spet drugič bolj razpoloženi za kramljanje. In včeraj so bili na Brdu pri Kranju brez kančka dvoma v skladu z letnim časom – povsem sproščeni.
Toda sproščenosti vendarle ne gre enačiti z brezbrižnostjo. Poletni razposajenosti navkljub se vsi, ki jih je Katanec vpoklical v izbrano vrsto in so včeraj pripotovali na Gorenjsko (na zbor je zamujal Boštjan Cesar, šele v ponedeljek pa se bodo z Japonske vrnili Milivoje Novaković, Zlatan Ljubijankić in Nejc Pečnik), še kako zavedajo, kaj jih čaka čez deset dni. Čeprav so številni njihovi nogometni kolegi že pred dnevi odšli na dopust in jih velika večina v miru poležava na plažah vsega sveta, jim misli ne begajo drugam. Prihaja pač Anglija, hkrati bo tekma kvalifikacijske narave, še pomembneje pa je, da si Slovenija po petih odigranih obračunih niti približno še ni zagotovila nastopa na zaključnem turnirju, ki ga bo naslednje leto organizirala Francija. Neugodnemu terminu navkljub poletni vrvež torej še ni prevzel nogometašev in vsi v en glas obljubljajo, da bodo garali, kot morda niso še nikdar. Ker jim je povsem jasno, kaj bi jim dober rezultat lahko prinesel, in se hkrati zavedajo, da bi se njihove možnosti precej zmanjšale, če bi v Stožicah ostali praznih rok.
NAJ JIH ZABIJAJO DRUGI
"Saj vem, da se bo slišalo kot obrabljena fraza, ampak je že tako: vsakič, ko se iz tujine vrneš domov, je zelo lepo. Če ob tem sije še sonce, je vse skupaj še prijetneje. Komu pa se da vleči za sabo kovčke v dežju, ostrem vetru in temperaturah pod lediščem (smeh). No, toda hkrati drži tudi to, da v tej reprezentanci že dolgo vlada zelo dobro vzdušje. In ne, to pač ni obrabljena fraza. Fantje se med seboj odlično razumemo, zdaj pa se še nekoliko lažje diha, potem ko smo na prejšnji kvalifikacijski tekmi z dobro igro visoko premagali San Marino," je pojasnil Branko Ilić.
Ta se je na obračunu s San Marinom prvič v reprezentančni karieri vpisal med strelce, kar pomeni, da je Mišo Brečko zdaj eden od redkih Katančevih izbrancev, ki so še brez gola. Še posebno med tistimi, ki so odigrali že nekoliko več tekem. Toda hitronogi Zasavec se s tem ne obremenjuje. "To ni nekaj, kar bi me obremenjevalo. Če bi si želel imeti petnajst golov, bi bil malce zaskrbljen, saj doslej nisem dosegel še nobenega (smeh). Med nobenim, enim ali dvema pa ni pretirane razlike. Logično je, da bi bil vesel, če bi mi uspelo, a hkrati nimam nič proti, če gole namesto mene zabijajo drugi," je Brečko zadetke prepustil bolj ofenzivno usmerjenim soigralcem.
Predvsem moramo poskrbeti, da nam niti za trenutek ne bo padla raven zbranosti. Angleži imajo toliko kakovostnih nogometašev, da so sposobni kaznovati vsako najmanjšo napako.
Bojan Jokić
Med temi bo na svojo priložnost čakal Robert Berić, ki so ga po 27 zadetkih v dresu Rapida novinarji pričakovano okupirali in mu niso dali miru več deset minut, v središču pozornosti pa je bil tudi Kevin Kampl. V Nemčiji rojeni zvezdnik se je domov vrnil po ne ravno najboljšem drugem delu sezone. Že res, da je s prestopom v Borussio uresničil svoje otroške sanje, toda predstave v črno-rumenem dresu res niso bile tako odmevne kot tiste iz časa, ki ga je preživel pri Salzburgu. "Za začetek moje nove pustolovščine vseeno mislim, da ni bilo slabo," je prepričan Kampl: "Ni se lahko sredi sezone preseliti v novo okolje, prav tako je bila Borussia ob mojem prihodu predzadnja na lestvici nemškega prvenstva. Jasno mi je bilo, da bom igral manj kot v Avstriji, ne nazadnje mi tukaj v garderobi družbo delajo številni zvezdniki. A kljub temu sem precej igral, hkrati so me vsi dobro sprejeli in mislim, da se mi je uspelo vklopiti v novo okolje. Žal mi je le, da zaradi kazni nisem igral v finalu nemškega pokala. To je vsekakor obžalovanje."
NITI ZA TRENUTEK
Glede Anglije pa so bile vse slovenske misli bolj ali manj složne. Nogometaši se zavedajo, da jih čaka obračun s favoritom skupine, tekma z nekom, ki so mu v teh kvalifikacijah že morali priznati premoč. "Škoda, da v Londonu nismo izvlekli kaj več. Tedaj zaradi poškodbe sicer nisem igral, bil pa sem na tribuni kot navijač, čeprav je lažje igrati kot zgolj navijati (smeh). Predvsem moramo poskrbeti, da nam niti za trenutek ne bo padla raven zbranosti. Angleži imajo toliko kakovostnih nogometašev, da so sposobni kaznovati vsako najmanjšo napako," je opozoril povratnik v reprezentanco Bojan Jokić, ki je doslej za Slovenijo odigral že 68 tekem, a zadnjo že pred enim letom. Potem se je poškodoval in v njegovi odsotnosti je Katanec na levi bok potisnil Andraža Struno. Zdaj se je Jokić vrnil in zanimivo bo videti, kakšno vlogo mu bo namenil selektor. A časa za iskanje odgovora bo imel več kot dovolj. Do tekme v Stožicah je pač še več kot teden dni …
