Redko se oglasijo, a ko se, potem dvignejo ogromno prahu. Zveza nogometnih sodnikov Slovenije je podala svoje mnenje o polemični odločitvi Bojana Mertika, da v zadnji sekundi tekme med Celjem in Olimpijo dosodi najstrožjo kazen. V tisti situaciji sta sodnika v VAR sobi, Dragoslav Perić in Asmir Sagrković svojega kolega poklicala, da si naj še enkrat ogleda posnetek, toda Mertik je tudi po ogledu posnetka ostal pri svoji odločitvi in pokazal na belo točko.
V oddaji Pod prečko je Damir Skomina obrazložil, da je Mertik storil prav, ker je pokazal na belo točko in še bolj prav, ker ni poslušal sugestije svojih dveh sodniških kolegov v VAR-u, ki se po mnenju najboljšega sodnika v zgodovini Slovenije v tem primeru sploh ne bi smela oglasiti.
"Z namenom pravilnega in strokovnega informiranja zainteresirane javnosti o uporabi nedavno posodobljenih navodil UEFA v zvezi z dotikom žoge z roko pri udarcih na vrata, kakor tudi zaradi napačnih interpretacij v nekaterih medijih, podajamo naslednje pojasnilo glede dogodka na tekmi 14. kroga Prve lige Telemach med NK Celje in NK Olimpija," se začne izjava za javnost ZNSS.
"Posodobljena navodila UEFA, katera ZNSS v celoti privzema, so glede dotika žoge z roko pri udarcu na vrata načeloma strožja kot v drugih primerih igre z roko. Kljub temu pa ta navodila jasno opozarjajo, da ni vsak dotik žoge z roko ob udarcu na vrata kazniv," nadaljujejo pri ZNSS.
In zaključijo: "Primeri, ko ne gre za kaznivo igro z roko ob udarcu na vrata, se nanašajo predvsem na situacije, ko je prišlo do dotika žoge z roko, ki je zelo blizu telesa, ob ali celo na telesu (vključno s primerom, ko si branilec instinktivno poskuša zaščititi glavo). Iz priloženih posnetkov v trenutku dotika žoge z roko je jasno razvidno, da situacija povsem ustreza zgoraj navedeni definiciji primerov, ko dotik žoge z roko ob udarcu na vrata ni kazniv. Posredovanje VAR, ki je pozval sodnika na ogled posnetka, je bilo torej pravilno."
Vse lepo in prav, vsekakor smo zelo veseli, da se je sodniška organizacija končno odločila pojasniti kakšno od svojih potez, a ne moremo se znebiti občutka, da so to storili v absolutno neprimernem primeru. In da je ZNSS bolj kot namen pravilnega in strokovnega informiranja zainteresirane javnosti vodilo dlje trajajoče nezadovoljstvo nad Damirjem Skomino in njegovimi kritičnimi, a hkrati pravičnimi komentarji ob sodniških odločitvah na slovenskih prvoligaških zelenicah. Ni namreč skrivnost, da so bili pri ZNSS veliko bolj zadovoljni, ko je sodniške odločitve v oddaji Pod prečko razlagal Darko Čeferin, ki je še tako očitne napake znal nekako prikazati kot pravilne sodniške odločitve. Odkar je na mestu strokovnega gosta Damir Skomina, se je v slovenskem klubskem nogometu kar naenkrat začelo pojavljati veliko več sodniških napak. Ne zaradi škodoželjnosti najboljšega slovenskega delivca pravice v njegovi zgodovini, ampak preprosto zato, ker slovenski sodniki pač - grešijo. Tako kot grešijo vsi ljudje. In ko grešijo, Skomina na to pač opozori.
Roko na srce Mertikova odločitev o najstrožji kazni zagotovo ni bila tako zelo kontroverzna, da bi zahtevala od ZNSS, da se oglasi. Če se je že oglasila, potem pričakujemo, da se bo oglasila po vsakem krogu in na podoben način komentirala vsako sporno odločitev. Recimo že zdavnaj bi pričakovali, da bi se ZNSS oglasila na temo Nejca Kajtazovića in njegovega fantomsko dosojenega zadetka na tekmi mladinskih reprezentanc Slovenije in Avstrije. In da bi pojasnila, kaj se je s Kajtazovićem zgodilo šele potem, ko s(m)o mediji razkrili čisto pravo goljufijo, ki jo je uprizoril kranjski sodnik, kajti preden je zgodba postala medijsko izpostavljena, so pri ZNSS želeli Kajtazovićevo kariero nadaljevati, kot da se ni zgodilo nič (spomnimo, Kajtazović je bil preden je zgodba prišla v javnost delegiran na dve tekmi v enem krogu). To je recimo tema, o kateri bi človek pričakoval, da se bo Zveza nogometnih sodnikov Slovenije oglasila in pojasnila ozadje velikanske afere, ki je nastala.
Hkrati bi seveda lahko pojasnila tudi številne zares napačno dosojene sodniške odločitve v zadnjih mesecih, ob katerih so se na primer zelo glasno hudovali Koprčani. In še in še bi lahko naštevali ...
