V Olimpiji je pustil zelo globok pečat. Takšnega, da si je prislužil status legende. Nekoliko starejši ljubitelji nogometa se gotovo še dobro spomnijo njegovega poveljevanja obrambi zmajev v nekdanji jugoslovanski ligi in potem po osamosvojitvi tudi v prvi sezoni na slovenskem prvoligaškem prizorišču. Jedinko Perica je bil v vlogi 'libera' nadvse pomemben člen zmajev. Brezkompromisen borec, izjemen motivator, vodja na igrišču ter v slačilnici. In zaradi skodrane pričeske 'ala bundesliga' tudi zelo prepoznaven. »Takšnih danes ne delajo več,« ob tem gotovo pomislijo mnogi.
V Ljubljano je iz Kaknja prišel leta 1985, po koncu igralske kariere je postal trener in Olimpijo vodil v dveh mandatih: od avgusta 1996 do oktobra 1998 in od julija 1999 do marca 2000. Vodil je tudi Kočevje, za katerega je med drugim v sezoni 1994/95 v 1. SNL odigral dve tekmi, Ljubljano, Beltince, Zagorje, Interblock in Svobodo.
Že kar nekaj časa ni več v slovenskem nogometu, bolj ali manj se je umaknil iz javnosti, a zdaj pri 67 letih igra najtežjo tekmo. Bije boj z zahrbtno boleznijo. Hud boj! Tako kot na igrišču, se ne predaja. Noče niti pomisliti, da bi ji priznal, da je močnejša, čeprav je nasprotnik močan, stanje je zelo težko. Bori se! In boril se bo še naprej. Drži se, Jedinko!
