Bivši trener Maribora, zdaj pa strateg Zrinjskega Sergej Jakirović je kolegom iz tiskane izdaje Ekipe SN zaupal marsikaj zanimivega v zvezi z mariborskim nocojšnjim tekmecem Šerifom iz Tiraspola, s katerim se je Zrinjski pomeril v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov in na koncu s skupnih 0:1 izpadel.
Jakirović pa je spregovoril tudi o svojem obdobju pri Mariboru. "Jasno, da čutim, da moje delo pri Mariboru ni bilo končano ... Vsak trener potrebuje čas. Menim, da smo mi delovali v zelo posebnih razmerah v Mariboru. Ko zdaj vidim, koliko ljudi se zbere na vsaki tekmi v Ljudskem vrtu, se kar naježim. Zakaj? Zato ker, če se spomnite, smo mi, ko smo prišli v klub, v državno prvenstvo krenili s štirimi zaporednimi zmagami in zaostanek na prvenstvu smo zmanjšali iz minus sedem na minus ena. Lahko si zamislim, kakšna evforija bi vladala, če bi lahko na stadion prišli navijači. Potem tekmec ne bi mogel kar priti v Maribor in vzeti kakšne točke," je začel Jakirović.
In nadaljeval: "A na žalost so bili stadioni zaprti zaradi korone. Tako je pač bilo. V klubu sem deloval v takšnem trenutku in tukaj ne moremo nič. Zame je bila to dobra izkušnja, ki me je zagotovo nadgradila v moji trenerski karieri. Naučil sem se nekaterih lekcij, šel naprej. Kaj bi bilo, če bi bilo, je težko reči. Morda bi bil v naslednji sezoni zlahka slovenski državni prvak, zato ker sem bolj ali manj takrat že poznal celotno situacijo, sestavil vse, kar je bilo treba sestaviti. A tako pač je, takšen je trenerski posel. Če bi imeli z mano malce več potrpljenja, bi mogoče naredil z Mariborom isto, kar sem naredil zdaj tukaj v Bosni in Hercegovini z Zrinjskim – osvojil naslov državnega prvaka z velikansko prednostjo. Tako pač je, šel sem naprej. Tudi v BiH sem potreboval pol leta, da je vse prišlo na svoje mesto. In da smo se potem preteklo sezono dobesedno sprehodili do naslova državnega prvaka, da smo razbili vse tekmece v ligi. Seveda je za kaj takšnega potrebno tudi malce časa in potrpljenja."