Dušan Kosić se je pred dvema letoma z grofi potegoval za šampionsko zvezdico in jo osvojil, zdaj se s Taborom bori za prvoligaško preživetje, Kraševcem nikakor ne steče. "Takrat se nam je vse izšlo. Spomnimo se, da smo se najprej borili za Evropo. Še pet krogov pred koncem nismo vedeli, ali nam bo uspelo, pa smo nato postali prvaki. Nekatere stvari so se nam zložile in potem smo lahko bili pametni. Čeprav smo danes rezultatsko neuspešni, bi rekel, da sem kot trener s temi fanti srečen. Če bi analiziral samega sebe, bi se najbrž ubadal s tem, ali sem premalo trd, preveč mehak, ampak vse ostalo je tako, kot mora biti. Seveda kot trener poskušam razumeti tudi drugačen način igre. Eno je napadati naslov prvaka, nekaj drugega prizadevati si zagotoviti obstanek, toda v obeh primerih se za nekaj boriš. Čeprav smo v nehvaležnem položaju, so medčloveški odnosi v Sežani vrhunski, vse je super, ampak principi, ki jih zagovarjam v igri, so težki, brutalni, zapleteni ... Ni jih enostavno izvajati. In potem si na neki način v vojni. Če hočeš, da jih dosledno uresničujejo, bi moral koga 'zgrabiti za vrat', ali ga odstraniti iz ekipe. In verjetno bi to moral storiti. Za njihovo in svoje dobro, vendar tega ne morem. Ker spoštujem fante, kako delujejo, kako trenirajo. Ali pa bi bilo mogoče prav, da bi se objeli, si segli v roke in se razšli, da bi prišel kdo drug. Morda so se igralci preveč navadili na to, da smo demokratični, ampak jaz verjamem v demokracijo in sem vedno tako deloval," je z zanimivim razmišljanjem o svoji vlogi postregel izkušeni ljubljanski strokovnjak na sežanski klopi.
