Ćira Blaževića smo imeli priložnost spoznati tudi na slovenskem prizorišču. Pred začetkom sezone 2003/04 je prevzel vodenje Mure, kar je na ravnici izzvalo izjemno evforijo; nekateri jo primerjajo s stanjem duha, ki so ga v obeh prvoligaških sezonah in še zlasti v pravkar končani povzročili Ante Šimundža in njegovi varovanci. A vendarle obstaja velika razlika. Pred 17 leti je mrzlico povzročil prihod trenerja vseh trenerjev, ki se je le tri mesece pozneje poslovil, zdajšnja generacija pa je navijače dvignila na noge z rezultati.
Leta mu ne pridejo do živega, 85-letni mladenič še naprej spremlja tudi nogometna dogajanja v regiji. Slovenija pri tem ni izjema, v središču pozornosti je kakopak njegov nekdanji klub. "Vem, seveda vem, da je Mura osvojila pokalno lovoriko. Bil sem neizmerno srečen, ker so črno-beli dosegli takšen uspeh. To je čudovito. Privoščim jim, prav tako kot privoščim sijajnim navijačem. Prepričal sem se, kako Prekmurci obožujejo svoj klub in nogomet nasploh. Veste kaj, zelo sem občutljiv na vse svoje nekdanje klube in tudi sicer na vsa okolja, v katerih sem deloval, zato sem se uspeha Sobočanov zares razveselil. Osrečil me je. Prav tako mi je seveda všeč, da se je znova razplamtela evforija," je povedal Miroslav Blažević.
Ko je takratni predsednik Georg Suban na klop Mure privabil trenerja vseh trenerjev, je bilo ozračje zares nekaj posebnega. Dovolj zgovoren je podatek, da si je prvi trening pod vodstvom Miroslava Blaževića v Fazaneriji ogledalo 1500 navijačev; tribune sta napolnili prijateljski preizkušnji s Crveno zvezdo in Hajdukom, o črno-belih se je pogovarjalo staro in mlado. Ob vseh priložnostih, bili so zajtrk kosilo in večerja, toda pravljica ni trajala dolgo. Že sredi septembra, po pokalnem porazu v Lendavi, je Ćiro zapustil Mursko Soboto.