Njegova dozdajšnja pot je nadvse zanimiva. Po žilah se mu od majhnih nog pretaka črno-bela kri, je otrok Mure, a je bil vendarle že dvakrat prisiljen Fazanerijo zapustiti. Prvič po prvem soboškem mrku, nato se je po vmesni vrnitvi zgodil še drugi. "Najprej sem odšel v Maribor, v Ljudskem vrtu sem bil član selekcije U-14, nakar me je pot vodila v Kidričevo, kjer sem dve leti igral za mladince, pol sezone sem bil v drugoligaški druščini del članske ekipe," je Klemen Pucko zavrtel film nekaj let nazaj.
Nisem si mislil, da bo tako
Spet se je vrnil, ko se je na ravnici začela še ena nova zgodba; ko so vajeti kluba v tretjem kakovostnem razredu tekmovanja v svoje roke prevzeli Robert Kuzmič, Denis Rajbar in njuna ekipa. Takrat niti največji optimisti niso verjeli, da bi se lahko muraši (tako hitro) vrnili na nekdanjo raven in vse skupaj še nadgradili. Da bi se lahko dogajalo kaj takega, kot se je v prejšnji sezoni, in nekaj podobnega, kot se dogaja v aktualni, v kateri je prekmurski nogometni hram doživel že številne evforične trenutke. "Če sem povsem iskren, si nisem mislil, da bi bilo lahko tako. Ne, nisem si drznil predstavljati, da se bo vse skupaj razvijalo in stopnjevalo na tak način. Ampak kmalu sem spoznal, da se dela dobro, da so prišli pravi ljudje na pravo mesto. In danes vem, da je lahko še boljše. O tem sem prepričan. S tem vodstvom bi se lahko dogajale še velike stvari. Mura še ni rekla zadnje besede," je odločen 23-letni levi bočni branilec iz Bogojine, ki se je v mlajših selekcijah preizkusil tudi v drugačni vlogi. "Ko sem igral za mladince Aluminija, sem bil osrednji branilec. To je bila edina selitev, sicer sem vseskozi 'doma' ob levi stranski črti."
Ne vem, ali sem najhitrejši
Ena od njegovih odlik je izjemna hitrost. Mnogi so prepričani, da je najhitrejši med varovanci Anteja Šimundže, a kaj pravijo natančne meritve? "Uf, o tem je nehvaležno govoriti, tovrstnih meritev nismo opravljali oziroma jih nismo primerjali. Res ne vem, ali sem najhitrejši v ekipi. Nisem tak, da bi se s tem hvalil, je pa dejstvo, da sem gotovo med hitrejšimi," se je odzval Klemen Pucko, ki s še enim Klemnom bije hud boj za mesto v ekipi – Šturmom. Se zaradi tega morda gledata postrani? "Ne, kje pa. Niti po naključju. Sva zelo dobra prijatelja, odlična, vsaj jaz čutim tako. Ni morebitne zavisti ali nevoščljivosti. Eden drugemu predstavljava spodbudo za še bolj zagnano delo z namenom, da bi bila čim boljša."
Mura je na dozdajšnjih 17 tekmah osemkrat zmagala, sedemkrat remizirala in dvakrat ostala praznih rok. "Dobro se držimo, vsekakor imamo dovolj razlogov za zadovoljstvo. Uresničujemo zastavljene cilje, to je vsekakor najpomembnejše, a prav tako drži, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Oba poraza smo doživeli proti Aluminiju, to nas malce boli. Očitno je naša 'rakava rana', ampak takšen je pač nogomet. V preteklem prvenstvu smo bili boljši v vseh medsebojnih dvobojih, v tej sezoni pa se je razpletlo drugače. A zdaj je, kar je, gremo naprej. Ključnega pomena je, da ohranjamo stik z ekipami z vrha lestvice, naša edina misel mora biti osredotočenost na prihajajoče izzive v končnici jeseni."
Časa v obdobju brez tekmovalnih obveznosti je bilo kar nekaj. "Nekaj premora nam je ustrezalo. Najprej smo se malce spočili, osvežili, pozdravili manjše poškodbe in še dodatno strnili vrste. Dobro treniramo, nekaj preglavic nam povzročajo vremenske razmere, zaradi razmočenih zelenic smo prisiljeni vaditi na igrišču z umetno travo. Treba se je prilagoditi, s tem se moramo sprijazniti in storiti vse, da bi ohranili želeno raven pripravljenosti. Navsezadnje menim, da je bolje trenirati na umetni podlagi kot na blatni površini, kjer si ne moreš dvakrat podati žoge," je dejal Klemen Pucko in pred nedeljskim gostovanjem v Sežani dodal: "Naše vodilo je popolnoma jasno. Vedno in povsod želimo zmagati, to se ne spreminja. Čaka nas zahtevna naloga, tega se zavedamo, a tudi tega, da si moramo prizadevati osvojiti ves izkupiček, s katerim bi na lestvici zadržali obetaven položaj."
Seveda si nismo mogli kaj, da se ne bi znova dotaknili tudi 12. igralca. "Nimam besed. Za navijače pa res nimam besed. Težko je najti prave, da bi lahko nazorno opisal, kaj si mislim o njih in kako veliko nam pomenijo. To, koliko energije nam oni lahko namenijo med tekmami, je nekaj zares neverjetnega. Mi dejansko lahko govorimo o tem, da imamo v Fazaneriji prednost domačega igrišča. In včasih ga imamo tudi na gostovanjih, kjer nas prav tako spremlja veliko naših privržencev, ki so nadvse pomemben del Murine zgodbe. Če ne bi bilo njih, ne vem, ali bi bili tukaj, kjer smo v tem trenutku," se je navijačem poklonil črno-beli bočni branilec.
