Ob koncu tedna je bila v Portorožu vsa slovenska trenerska smetana, ki se je zbrala na seminarju ZNTS za potrditev ustreznih licenc. Nova znanja je nabiralo kar 456 strokovnjakov, druženje pa je odprl Matjaž Kek, ki je predstavil smernice v izbrani vrsti in cilje pod svojim vodstvom. V 30 minutah je povedal marsikaj zanimivega, nakar se je – tako kot je bilo napovedano – z desetimi strategi prvoligašev umaknil v ’izolacijo’ na pogovor iz oči v oči, zraven so bili tudi selektorji mlajših selekcij. Na neki način se je pisala zgodovina, takšnega srečanja do zdaj ni bilo. Kljub temu se je zdelo, da bo vendarle šlo bolj ali manj za formalnost, vendar ni bilo tako. Izmenjava mnenj je trajala kar 105 minut, nakar je 57-letni Mariborčan stopil pred sedmo silo in odgovoril na nekaj vprašanj.
Ko ste nagovorili udeležence seminarja, ste znova pogosto uporabili besedo komunikacija.
Zagovarjam pač to, da je treba komunicirati, v današnjem sodobnem svetu še toliko bolj. V mislih imam tako komunikacijo z igralci, člani strokovnega vodstva, NZS kot komunikacijo prek medijev z vsemi tistimi, ki jim je nogomet pri srcu, ki živijo za najpomembnejšo postransko stvar. Kakršnokoli zapiranje ni dobro, to govorim tudi iz lastnih izkušenj. Sam sem bil včasih malce bolj zaprt. Verjamem, da bo komunikacija potekala na zadovoljstvo vseh, ki smo in bomo tako ali drugače povezani.
Srečali ste se s trenerji prvoligašev. Kakšen je bil namen sestanka, kakšni so rezultati?
Ko smo se že vsi zbrali na tem seminarju, sem izkoristil priložnost, da nekoliko spregovorim o problematiki izbrane vrste in ostalih selekcij s selektorji vseh reprezentanc ter s trenerji prve lige. Morda bi bil lahko zraven še kdo in mislim, da je bila komunikacija za uvod dobra. Zelo sem vesel odziva trenerjev in upam, da je tudi to eden izmed načinov, ki bo pomagal tako njim kot reprezentančnim selekcijam.
Kaj ste izpostavili na tem sestanku?
Gre za način sodelovanja in prehajanja informacij. Normalno je, da bi vsi radi imeli reprezentante, to seveda vpliva na življenjepis igralcev, kar je dobro za nadaljnjo prodajo, če hočete konkretno. Je pa seveda prav, da tudi klubi oziroma trenerji dobijo svoje informacije. Pogovarjali smo se o prihajajoči reprezentančni akciji in res hvala klubom, da so nam omogočili, da bodo igralci prišli na ta zbor. To bo gotovo vplivalo na njihov potek priprav, še zlasti pri tistih ekipah, ki imajo več reprezentantov.
Seveda mi je bilo jasno, da klubi iz tujine ne bodo pustili svojih igralcev, po drugi strani pa me zanima, kje smo v slovenski ligi. Mislim, da s tem ni nič narobe. Glede na to, da nekateri igralci še nimajo urejenega nadaljnjega statusa in ga urejajo, kakšno ime na seznamu mogoče tudi manjka. Sicer pa je praksa v mnogih državah, da so reprezentance v pripravljalnih kampih in s prijateljskimi preizkušnjami dejavne tudi v tem terminu. Predvsem v Skandinaviji in v ligah, kjer je to pač mogoče. Naša se v primerjavi z nekaterimi drugimi začne relativno pozno in potem je pač treba izkoristiti to priložnost. Seveda je bilo v domeni NZS, da to omogoči in zagotovi potrebna finančna sredstva, izhajali pa smo iz tega, ali so klubi iz slovenskega prostora pripravljeni odstopiti svoje igralce. Šele ko smo dobili njihova konkretna zagotovila, smo krenili v pripravo akcije. Zavedam se, da to za trenerje ni najbolj ugodno, in vesel sem, da je prevladala želja v dobrobit vseh.
Tokrat je svoje igralce pustil tudi Maribor, ki pred dvema letoma ob zimski akciji ni imel takšnega posluha.
Absolutno me zanima samo, kaj je zdaj. Ne zanima me, kaj je bilo pred 20, 30 leti, prav tako kot ne, kaj je bilo pred dvema letoma. Z odkrito komunikacijo sem si prizadeval s klubi doseči neki sporazum. In potem sem šel naprej. Vsekakor sem razmišljal tudi o času, o terminu tekme. To bo tretji teden pripravljalnega obdobja, začele se bodo prijateljske preizkušnje in mislim, da sem tudi zaradi tega morda naletel na kakšen pozitiven odziv. Zdaj je seveda moja in naloga NZS, da zagotovimo optimalne pogoje in se potrudimo igralce vrniti v klube vsaj v takšnem stanju, kot jih bomo dobili. Če ne že v boljšem.
Najbrž je pomembno, da so trenerji bolj dejavno vključeni v delovanje izbrane vrste, njihovi vtisi po sestanku v Portorožu so zelo pozitivni.
Izhajam iz svojega problema. V zadnjih petih ali šestih letih sem imel tudi po sedem ali osem reprezentantov in vem, kako sem razmišljal, ko je bil reprezentančni zbor ter s kakšnimi preglavicami sem se soočal. Vse tisto, kar sem doživel v zadnjih letih, poskušam uporabiti na praktičen način. In zato takšna komunikacija. Najprej s slovenskimi trenerji, ker je to zdaj mogoče, sledil pa bo tudi poskus pogovarjanja s trenerji klubov iz tujine, iz katerih prihajajo reprezentanti Slovenije.
