Napadalec Mure na VELIKI KMETIJI zdaj ne pomaga več, z Rokom Sirkom pa se ne gledata prek ‘PUŠKINE CEVI’

Nogometaši Mure so na prvi tekmi četrtfinala pokalnega tekmovanja naredili ogromen korak proti polfinalu. Zmagali so s kar 3:0 in si zagotovili zares lepo prednost, kakršne bržčas ni pričakoval nihče. "Naš osnovni namen je bil seveda zagotoviti si ugodno izhodišče za povratni dvoboj in bili smo odločeni, da nam bo uspelo. Ustrezno smo se pripravili. Taktično smo se postavili zelo dobro in si zagotovili zgodnje vodstvo, po katerem je bilo vse skupaj lažje, kar smo znali unovčiti. Predstavili smo se v obetavni podobi, bili smo organizirani in disciplinirani, dosledno smo upoštevali zastavljene naloge, vse to se nam je obrestovalo na najboljši možni način," se je na dogajanje v mestu vrtnic ozrl Amadej Maroša.

Zdi se, da je povratni obračun v Fazaneriji, ki bo v sredo, zgolj formalnost. "Ah, dajte no. Ne smemo razmišljati na takšen način. Niti po naključju. Nič še ni odločenega, vsaka tekma je zgodba zase, na vsaki se lahko zgodi marsikaj. Če niso dovolj zbran, se lahko potek dogodkov hitro usmeri v nezaželeno smer, tega si ne smemo privoščiti. Tudi v sredo moramo ostati osredotočeni in profesionalno opraviti svoje naloge. Seveda pa verjamem, da si bomo zagotovili napredovanje v polfinale," je previden, a obenem tudi dovolj odločen 24-letni napadalec, ki je dvoboj v slovenskem Las Vegasu začel na klopi za rezervne igralce. Ante Šimundža ga je v ogenj poslal šele v končnici, v kateri je zablestel in dvakrat ugnal Grego Sorčana za visoko zmago. "Seveda sem zadovoljen, da sem dvakrat zadel. Moram biti. Vsako priložnost, ki jo dobim, si prizadevam izkoristiti na najboljši možni način," pravi Amadej Maroša, ki je v pokalnem tekmovanju dosegel tri zadetke, uspešen je bil tudi v Rogaški Slatini, medtem ko se v prvenstvu še ni vpisal med strelce. In za zdaj se mora zadovoljiti s statusom aduta s klopi. "Naporno delam. Iz dneva v dan, iz treninga v trening se dokazujem in čakam na svojo priložnost. To je to, drugega mi ne preostane."

V prednosti je Rok Sirk in marsikdo bi lahko pomislil, da zaradi tega morda nista v najboljših odnosih. Da se morda gledata ’prek puškinih cevi’. "Kje pa! Nikakor ne. Vsak se bori zase, za svoj položaj, toda v naši ekipi prevladuje kolegialnost. Smo dobri prijatelji, dobra klapa. Kakopak pridejo tudi slabši trenutki, a so zaradi takšnih razlogov tudi lažje rešljivi. Zelo nazoren primer je pričakovanje tekme z Mariborom. Pred tem nam ni šlo najboljše, ni nam bilo lahko, vendar se nam je uspelo dvigniti do te mere, da smo premagali vijoličaste. Če ne bi bilo medsebojnega zaupanja, bi bržkone vse skupaj šlo le še navzdol," pojasnjuje otrok Mure, ki je po zadnjem mrku začasno ’zatočišče’ našel v Beltincih, na začetku nove zgodbe pa se je znova vrnil v Fazanerijo ter prehodil pot iz tretjeligaške druščine do elite.

Tako kot dobri rezultati je nadvse pomembno spoznanje, da je v tem trenutku organizacijski ustroj kluba takšen, kot mora biti. "Že nekaj časa je tako. Ko je prišlo novo vodstvo, so se razmere uredile, glede tega ni niti najmanjših težav. V Muri sem preživel že vrsto let in mislim, da tako še ni bilo. Nimamo se nad čim pritoževati, razmišljamo lahko le o tem, da bi čim bolje trenirali in igrali," je dejal Amadej Maroša, ki verjame, da je Mura sposobna še boljših dosežkov. "Močno upam, da premoremo dovolj kakovosti, da bi prvenstvo končali med štirimi najboljšimi ekipami. To bi bilo zares odlično, v pokalu bomo prav tako storili vse, kar je v naših močeh, da bi bili uspešni. In ga mogoče tudi osvojili. Zakaj pa ne?! Treba si je zastaviti ambiciozne cilje, ki jih poskušamo uresničevati s pomočjo čudovitih navijačev. S tribun vedno znova dobivamo prepotrebno energijo, v vzdušju polnega stadiona je užitek igrati. Naj tako ostane tudi v prihodnje," je povedal mladenič iz Melincev, kjer njegova družina upravlja veliko kmetijo, ampak naš sogovornik vse skupaj zdaj bolj ali manj spremlja le še z distance. Ne samo zato, ker se je preselil k dekletu v Odrance. "Doma ne pomagam več. Imamo zaposlene delavce, sam morda vmes uredim le kakšne administrativne zadeve. Ob številnih obveznostih kaj drugega preprosto ni mogoče, tako je že kar nekaj časa. V nasprotnem primeru bi bilo vse skupaj prav gotovo prenaporno."