Jan Oblak je nogometaš, s katerim je nova Olimpija (novi pravni subjekt je nastal leta 2005 po mrku stare "Zidarjeve" Olimpije) do zdaj zaslužila največ. Leta 2010 so ga zmaji še kot najstnika prodali za 1,8 milijona evrov, hkrati pa so upali, da jim bo Škofjeločan prinesel še občutno več. A kot kaže, je bil to račun brez krčmarja.
Čeprav je od Oblakovega slovesa od Ljubljane zdaj preteklo res že kar nekaj časa, pri Olimpiji še vedno precej omenjajo njegovo ime. Ne, ker bi ga imeli v zobeh, v prvi vrsti nanj mislijo, ker so bili prepričani, da bo tudi zdaj, štiri leta po selitvi na tuje, poskrbel za izboljšanje stanja v klubski blagajni. Zakaj, ni skrivnost. Ko je Oblak letos poleti iz Benfice prestopil v Atletico, se je zdelo, da bo manjši del 16-milijonske finančne pogače (toliko je bil posel vreden) položen tudi na krožnik Olimpije. V času, ko je Oblak blestel v golu lizbonskega velikana in se je začelo glasno govoriti o njegovem prestopu drugam, se je v prestolnici hkrati pričelo šušljati o tem, da bo imela od tega veliko tudi Olimpija. Ob sklenitvi dogovora z Benfico naj bi se namreč s Portugalci dogovorila tudi to, da bo ob naslednjem Oblakovem prestopu deset odstotkov celotne odškodnine romalo na njen račun.
KLAVZULA S KLAVZULO
Potem ko smo dobili namig, da je Olimpija pri Fifi sprožila tožbo proti Benfici zaradi neizplačanega zneska, povezanega z Oblakovim prestopom v Španijo, smo sprva dobili občutek, da so se v Lizboni preprosto naredili Francoza. Toda hitro smo prišli do zanimivih podatkov, ki so vse skupaj predstavili v povsem drugačni luči. V luči, ki pravi, da ne gre za škandal, pač pa zgolj logično posledico dogovora, sklenjenega pred štirimi leti.
Tedaj naj bi bil med kluboma dejansko sklenjen sporazum, da bo Benfica ob naslednjem prestopu deset odstotkov prejetega zneska "prepustila" zmajem. Ampak klavzula je imela še dodatno klavzulo: da se bo to zgodilo le v primeru, če bo Benfica Oblaka prodala v naslednjih treh letih. Kar pa se ni zgodilo. Oblak je orle zapustil šele letos, torej štiri leta po odhodu iz Olimpije. Skratka, dogovor o desetih odstotkih je danes le še dogovor s pretečenim rokom trajanja. V redu, 1,6 milijona evrov torej ne bo, kaj pa nadomestilo in solidarnostni prispevek? Še vedno bolje dobiti vsaj nekaj sto tisoč evrov kot nič. Toda spet se moramo vrniti k tistemu očitno famoznemu dogovoru iz leta 2010: ko se je Benfica obvezala, da bo Olimpiji prepustila deset odstotkov od naslednjega prestopa, naj bi dosegla tudi to, da so se Ljubljančani (naivno?) odpovedali izplačilu omenjenih nadomestil. Skratka, Lizbončani so jim prodali mačka v žaklju. Hote ali nehote? Niti ni pomembno, dejstvo pa je, da bo najkrajšo očitno potegnila Olimpija.
POUČNA ZGODBA, DOBRA LEKCIJA
Pri Olimpiji včeraj o tem na dolgo in široko niso želeli razpredati, so pa potrdili, da naše informacije niso napačne in da torej ne gre za povsem neresnično zgodbo. Še več, primer je dejansko romal na naslov Fife, ki zdaj razsoja, kdo ima prav in kdo ne, kaj drži in kaj ne. No, če je res to, kar smo zapisali zgoraj, pa gre vsekakor za poučno zgodbo, ki bi Olimpiji morala v prihodnje služiti kot dobra lekcija. Ne nazadnje se vse bolj zdi, da bo po Oblakovi poti že v kratkem šel vsaj en nogometaš, ki trenutno igra za zeleno-bele, morda pa celo kakšen več. In škoda bi bilo, če bi se zmaji vnovič ujeli v zanko, v kakršno so se več kot očitno ob prodaji Oblaka v Benfico.
