Dolga leta je veljal za enega najboljših nogometašev na svetu. Bil je najbolj zveneča sedmica svoje države, dokler se ni pojavil njegov naslednik: Cristiano Ronaldo. Naslednik v portugalski reprezentanci in naslednik pri Realu. Za Luisom Figom je izjemna kariera. Mnogi se ga spomnijo po njegovem prestopu iz Barcelone v Real in po svinjski glavi, ki so jo na Camp Nouu proti njemu zabrisali navijači Barce na el clasicu, na katerem je igral v dresu kraljevega kluba.
V svoji karieri je Luis Figo osvojil praktično vse, kar se je dalo. Leta 2000 je dobil tudi zlato žogo; za njim sta se tisto sezono zvrstila Zinedine Zidane in Andrij Ševčenko. V svojih vitrinah ima štiri naslove španskega prvaka (po dva z Barcelono in Realom), z Madridčani je osvojil ligo prvakov, z Interjem je bil štirikrat italijanski prvak in enkrat pokalni zmagovalec, s Katalonci je dvema prvenstvenima lovorikama dodal še dve pokalni, osvojil je tudi portugalski pokal s Sportingom. Leta 1994 je na evropskem prvenstvu za nogometaše do 21 let osvojil nagrado za najboljšega igralca turnirja, čeprav je njegova Portugalska v finalu izgubila proti Italiji. Finale Eura je igral tudi s člansko reprezentanco Portugalske in v velikem finalu doma senzacionalno izgubil proti Grkom. Njegove uspehe bi lahko naštevali v nedogled: bil je denimo najboljši igralec po izboru Fife ter velikokrat uvrščen v najboljše enajsterice najrazličnejših tekmovanj.
Po koncu igralske kariere se je podal v funkcionarske vode. Je osebni svetovalec predsednika Uefe Aleksandra Čeferina. V slabe tričetrt ure trajajočem pogovoru nam je Luis Figo zaupal marsikaj zanimivega, tako iz svojih igralskih kot funkcionarskih časov. Dodobra nam je opisal Čeferina, govoril o prihajajočem Euru za mlade reprezentance, ki ga bo (so)gostila Slovenija, izkazal pa se je tudi kot odličen poznavalec Slovenije in Slovencev. Z nekdanjim nogometnim superzvezdnikom smo obdelali številne teme, ki bodo zagotovo zanimive za širok spekter slovenske družbe, ne zgolj za nogometne navdušence ...