"Imam levkemijo," je dejal kratko in jedrnato. Srce parajoča novinarska konferenca je ganila številne, zdaj od vsepovsod prihajajo besede podpore. Trener Bologne je pred najtežjo bitko v svojem življenju, česar se dobro zaveda, ljudje pa mu skušajo pomagati po svojih močeh.
Tudi 10-letni deček iz Monze, ki mu je poslal pismo, ki močno odmeva. Tudi Mirko ima levkemijo. Medtem ko njegovi vrstniki uživajo v poletju, se podijo za žogo in čas preživljajo na plaži, je on prikovan na bolniško posteljo. Vseeno je velik optimist, zato je s svojo zgodbo skušal ohrabriti tudi Mihajlovića.
"Jaz sem Mirko, 10-letni fant z velikimi kvalitetami. Do oktobra leta 2018 sem bil običajen otrok. Igral sem se, hodil v šolo in navijal za Parmo. Potem sem šel v bolnico, saj sem zbolel. Takrat nisem vedel, kaj je to levkemija, potem pa sem izvedel, da gre za hudo bolezen. Imel sem dve možnosti - jokati cele dneve ali kreniti v boj.
Največjo pomoč sem dobil od nogometašev Parme, posebej od Gazzala in Ingleseja. Obiskoval sem stadione, hodil na tekme, spremljal svojo ekipo. Te aktivnosti so mi pomagale, da sem premagal vse te mesece. Stalno sem spremljal tekme in bral vse, kar je bilo povezano z nogometom. No, maja sem dobil nove slabe novice. Zdravljenje ni bilo dovolj dobro, zato sem moral na transplantacijo. In še prvenstvo se je končalo ...
Sredi maja sem imel transplantacijo kostnega mozga in kot kaže zdaj, je vse v redu. Pred nekaj dnevi sem vas videl, kako ste bili na novinarski konferenci zelo žalostni. Nihče bolje ne razume vaš strah od mene. Čeprav imam le 10 let, strah je za vse nas enak. Želim vam reči, da ne obupajte. Potočite čim več solz, saj so one znak moči. Naredite vse, kar je potrebno narediti, ker vam bo to pomagalo čim hitreje ozdraveti. Upam, da vam bo moj nasvet pomagal. In kdo ve, morda se bova nekega dne srečala - jaz na tribuni, vi pa na igrišču.
Poseben objem do Mirka.
In ne pozabite: včasih volk ni tako zloben, kot je videti."
