Zakaj ste se odločili ravno za Aleksandra Čeferina, in ne morda za kakšnega nekdanjega igralca? Zakaj je on pravi človek? Je imel v regiji kakšnega konkurenta?
Ne, nihče drug ni prišel v ospredje, o nikomer drugem se nismo pogovarjali. Davor Šuker je že član izvršnega odbora Uefe ... Aleksander Čeferin je bil v prvem trenutku pripravljen sprejeti kandidaturo, zato drugačnih načrtov ni bilo. Ko je izplaval na površje kot pravi kandidat, je bil nemudoma sprejet kot najboljša rešitev, vsi smo ga podpirali.
Vaša generacija s teh prostorov je v tako imenovani funkcionarski ofenzivi. Omenili ste že Davorja Šukerja, Zvonimir Boban je zelo pomemben pri Fifi, vi ste predsednik črnogorske zveze ...
Očitno prihaja novi val administracije in še bo prihajal. Če ostanem pri Uefi, se je bilo v obdobju Lennarta Johanssona težko prebiti zraven, bolj ali manj so vse skupaj obvladovali Skandinavci. S prihodom Michela Platinija so se vrata malce bolj odprla tudi za nas. Mislim na nas iz manjših držav, ki so pomembno vplivale na njegovo izvolitev, kar je znal ceniti oziroma je začel uresničevati predvolilne obljube. Če sem povsem iskren, mi je žal, da se je Platiniju zgodilo, kar se je. Menim, da je bil dober predsednik. Predvsem imam znova v mislih nas iz manjših držav. Med drugim je tudi manjšim ekipam, ki so sestavile dovolj kakovostno zasedbo, omogočil možnost igranja v skupinskem delu lige prvakov ali lige Europa, kar veliko pomeni. Skratka, odprl nam je precej možnosti.
V kakšnih odnosih ste z nekdanjim soigralcem Zvonimirjem Bobanom?
V odličnih, zares odličnih. Že zdavnaj sva bila v Beogradu skupaj v vojni četi, pred tem sva se družila v mlajših reprezentančnih selekcijah, najine poti pa so se združile tudi v Milanu.
Ne vem, ali veste, da se vas v Sloveniji veliko navijačev spomni po znamenitem sporu s hrvaškim navijačem v televizijskem intervjuju v živo pred enim od zagrebških hotelov?
Ah, se je pač zgodilo ...
Kako se danes spominjate tega dogodka, kako ga doživljate?
Ko sem dajal intervju, me je eden od mimoidočih začel žaliti. Na najbolj grozen način, z najgršimi besedami, in tega preprosto nisem mogel preslišati.
Se morda danes kdaj šalite na ta račun? Denimo z Zvonimirjem Bobanom, Davorjem Šukerjem?
Ah, ne ... Niti ne, je pa vsem simpatično, ko beseda kdaj pa kdaj vendarle nanese tudi na ta dogodek. Iz čistega miru se je našel nekdo, ki me je začel žaliti. Kakšen človek pa bi bil, če se ne bi odzval!?
CELOTEN INTERVJU Z DEJANOM SAVIČEVIĆEM SI LAHKO PREBERETE V TORKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JO LAHKO DOBITE TUDI TUKAJ.
