© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
eu
eu
02.09.2016 20:56:43

Oče v zaporu, sam razmišljal o samomoru

Reuters

Portugalski nogometaš Eder, junak finala evropskega prvenstva, ima zgodbo vredno filmskega platna. V intervjuju za angleški Daily Mail se je razgovoril o odnosu z zaprtim očetom, ki je ubil njegovo mačeho ter o tem, kako je razmišljal o samomoru.

Eden prvih, ki ga je poklical po tistem finalu je bil oče. Hlipal je v telefon, komaj je iztisnil kakšno besedo od silnega ponosa na sina. Najbrž bi dal vse kar ima, da bi bil lahko tam, v Parizu, a oče je in še dolgo bo v angleškem zaporu.

Eder je bil junak finala letošnjega evropskega prvenstva, prav on je bil tisti, ki je v 109. minuti finala premagal francoskega vratarja in Portugalski prinesel prvo veliko lovoriko. Čez noč je postal junak in ljubljenec nacije, a v življenju mu ni bilo vedno z rožicami postlano.

Pravzaprav je bilo njegovo življenje vseskozi nek boj za preživetje. Vse odkar se je pred približno 28 leti rodil na Gvineji Bissau. Že kot majhen otrok se je z družino preselil na Portugalsko, v iskanju boljšega jutri, ki pa ga niso našli. Šlo jim je celo tako slabo, da so ga odvzeli staršem in ga dali v sirotišnico. »Zna biti nevarno v tistih krajih. Ko pogledam kje so danes nekateri moji prijatelji.... Da, niso dobro,« je razlagal v pogovoru za Daily Mail.

Nov udarec je prišel, ko je bil star dvanajst let. Takrat je oče umoril svojo novo partnerico, njegovo mačeho. Dosmrtni zapor se je glasila sodba ljudstva. Deset let je potreboval, da je zbral pogum in ga obiskal v zaporu. »Oče pravi, da je nedolžen in jaz mu verjamem. Ne trdim, da je sodišče naredilo kaj narobe, toda on je vendarle moj oče.«

Nogomet in zelenica sta bila vedno zatočišče, način za pobeg od realnosti. Pa čeprav tudi tam ni bil vedno srečen. Ko se je Portugalska prišla s svetovnega prvenstva v Braziliji, je bil tarča kritik oziroma bolje rečeno tarča posmeha. Norčevali so se iz njega in njegovih predstav, samozavest je bila na psu, vse pa je šlo celo tako daleč, da je razmišljal, da bi končal vse skupaj. »Da, z mislimi sem bil v nekih temačnih krajih, šel sem skozi slabo, obupno obdobje in se spraševal kako bi se izkopal iz vsega skupaj, kako bi lahko znova začel sanjariti.«

In se je izvlekel, tudi s pomočjo nekega majhnega dekletca je znova sanjaril in vsega dve leti so sanje postale resničnost. Danes je ljubljenec nacije. Čudna so pota gospodova.