Verjamemo, da so v Manchester Cityju sicer zadovoljni, ker se jim je uspelo zavihteti na vrh angleškega nogometa, toda hkrati smo še kako prepričani, da so bogati šejki iz Združenih arabskih emiratov celo nekoliko bolj razočarani, ker sinje modri v Evropi preprosto niso dorasli najboljšim. Tudi Roman Abramovič se je v vlogi lastnika Chelseaja prvič nasmehnil šele, ko so Londončani pokorili staro celino. Ne dvomimo, da so se tudi Katarci, ki so prevzeli Paris Saint Germain, s svojimi milijardami evrov nogometu priključili predvsem za to, da bi lahko v roke vzeli kultno »kanto« za zmago v ligi prvakov. Ne verjamemo, da so cilj dosegli zgolj s tem, da so PSG pretvorili v najboljši klub v Franciji.
V tem primeru bo vsak nogometaš Paris Saint Germaina bogatejši za 250 tisoč evrov! Pa pojdimo dalje: polfinale lige prvakov bi vsakemu posamezniku prinesel po 450 tisoč evrov, nastop v finalu je vreden 700 tisoč evrov po glavi. Zmaga pa …
Zmagovanje v ligue 1 nekomu s tolikšnim bogastvom ne more biti v nič večje veselje, kot recimo nakup novega ferrarija – ki pa je parkiran tudi v garažah na tisoče drugih bogatašev. Toda dobiti posebno izdajo rdečega konjička, ki je na voljo v omejeni količini – hja, to pa je že nekaj drugega. To pa je tudi stvar ponosa. In za ljudi, ki so pred leti prevzeli pariški nogometni kolektiv, je liga prvakov ta redka znamka ferrarija, po kateri najbolj hrepenijo.
In kako še dodatno motivirati nogometaše svojega kluba? Jasno, z denarjem, kaj pa drugega. Zlatan Ibrahimović in soigralci so že s prebojem iz skupinskega dela lige prvakov dobro zaslužili, vsak posameznik je prejel po 100 tisoč evrov nagrade. Še večja je torta, ki si jo bodo Parižani v garderobi razdelili, če bodo nocoj na stadionu Stamford Bridge iz lige prvakov izločili Chelsea. V tem primeru bo vsak nogometaš Paris Saint Germaina bogatejši za 250 tisoč evrov! Pa pojdimo dalje: polfinale lige prvakov bi vsakemu posamezniku prinesel po 450 tisoč evrov, nastop v finalu je vreden 700 tisoč evrov po glavi. Zmaga pa … Hja, nočemo niti pomisliti. Do Berlina torej vodi z milijoni posuta pot, na koncu pa Ibrahimovića in soigralce čaka globok bazen, napolnjen z zlatom. Ob vsem tem se je seveda treba vprašati naslednje: ali denar nekomu, ki ga ima na računu že tako ali tako veliko oziroma celo ogromno, sploh lahko služi kot prava motivacija? Lahko pa pogledamo tudi z drugega vidika: gorje tistemu, ki ima igralce, ki motivacijske rezervoarje polnijo le z gorivom, po imenu denar …
TOKRAT SO MOČNEJŠI
Če pozabimo na denar in se posvetimo še boju samemu, potem kakopak ne gre pozabiti: kluba se v povratnih 90 minut podajata iz navidezno istega izhodiščnega položaja. Pariški dvoboj se je končal z 1:1, toda to kakopak rahlo prednost vseeno daje Chelseaju. Četi Joseja Mourinha tako za napredovanje zadostuje že remi brez golov, medtem ko se v taboru francoskega prvaka zavedajo, da brez doseženega zadetka ne bo veselja. Ko sta se lani tokratna tekmeca pomerila v četrtfinalu, je PSG doma slavil celo s 3:1. Toda v gosteh je nato streljal s praznimi naboji, prejel dva gola in izpadel zaradi zadetka, prejetega v mestu z Eifflovim stolpom. "Ampak letos smo precej močnejši," poudarja kapetan PSG-ja Thiago Silva, ki dodaja: "Lani nas je prednost morda nekoliko preveč zavedla, zdaj pa gremo tja napadat. Ne bomo se branili." Ali bo avtobus pred golom parkiral Mourinho, je že druga zgodba; popolne ofenzive modrih kakopak ne gre pričakovati, prej kakšen svojevrsten taktičen manever enega najbolj premetenih ljudi v svetu nogometa.
Zanimivo bi lahko bilo tudi v Münchnu, kjer Bayern pričakuje Šahtar. Nemci so absolutni favoriti, toda Ukrajinci so opogumJuljeni, potem ko so na prvi tekmi prišli do remija brez golov. No, pa vseeno: vse drugo kot gladko napredovanje Bavarcev bi bilo presenečenje brez primere.
