V 57. minuti sredine tekme lige prvakov, ko je pri Bayerju gostoval madridski Atletico, se je Calhanogluju ponudila priložnost, da poskrbi za eno večjih presenečenj letošnje izvedbe lige prvakov. Priložnost, ki je niti približno ne moremo opisati kot stoodstotno, je v zadetek spremenil v velikem slogu – s pravo »bombo« pod prečko nemočnega vratarja Atletica Miguela Angela Moyaja.
S svojim drugim evropskim zadetkom v letošnji sezoni je v Nemčiji rojeni Turek farmacevtom pripravil odlično izhodišče pred povratno tekmo v Madridu in Bayer je kar naenkrat celo favorit v dvoboju z aktualnimi evropskimi podprvaki. In to ne samo zaradi zmage, tudi zaradi načina, na katerega so varovanci Rogerja Schmidta prišli do nje. Če je kdo na tem srečanju pričakoval igro mačke z mišjo, v kateri bo Atletico brez večjih težav opravil z nemškim predstavnikom, se je moral po tekmi ugrizniti v jezik, saj je bil Bayer popolnoma enakovreden nasprotnik eni najbolj vročih ekip zadnjega obdobja. Nevarne akcije domačih so bile v veliki meri delo Calhanogluja, ki je izvrstno predstavo kronal s fantastičnim zadetkom in bil poleg izjemnega vratarja Lena in asistenta pri zadetku Karima Bellarabija nedvomno glavni junak sredinega obračuna.
Calhanoglujeva zvezda je začela sijati v lanski sezoni, ko je še kot najstnik zablestel v dresu nekdanjega nemškega velikana Hamburga in bil eden izmed najbolj zaslužnih nogometašev, ki so klubu pomagali do obstanka med nemško nogometno elito. Prve profesionalne nogometne korake je še kot rosno mlad fant opravil v tretji ligi pri Karlsruherju, z odlično igro pa tako opozoril nase, da so ga po hitrem postopku aktivirali v turško reprezentanco, tudi z namenom, da mladi biser ne bi zaigral za Nemčijo, ki je deželi s skrajnega jugovzhoda Evrope »vzela« že mnogo odličnih nogometašev. Po izjemni lanski sezoni, v kateri je za Hamburg na 32 tekmah dosegel 11 zadetkov, je postalo jasno, da je Calhanoglu prerasel okvirje kluba, ki se v zadnjih letih le še s težavo drži v bundesligi.
Naslednja postaja v njegovi karieri je bil »evropski« Bayer iz Leverkusna, kjer je takoj dobil odgovorno vlogo v prvi enajsterici – izvajanje prostih strelov in enajstmetrovk. Presenetljivo? No, težko je reči, da je v evropskem nogometu veliko 20-letnikov, ki dobijo privilegij, da izvajajo tovrstne udarce po prekinitvah, a Calhanoglu ni navaden 20-letni nogometaš. Absolutno gre za pravega mojstra izvajanja prostih strelov, v Nemčiji ga primerjajo z največjimi virtuozi te prvine Davidom Beckhamom, Juninhem Pernambucanom in Andreo Pirlom. In to povsem upravičeno, turški reprezentant dosega zadetke z vseh položajev, ima izjemno močan in natančen strel, vratarji pred njim niso varni niti, ko proste strele izvaja daleč stan od vrat, zadeti zna tudi s polovice igrišča. Z odgovorno igro in hladno glavo v najbolj napetih trenutkih (kar je pokazal ravno v sredinem večeru) in verjetno najbolj cenjeno lastnostjo v nogometu, sposobnostjo tiste »poteze več« oziroma poteze, ki odloči tekmo, dobiva vse tiste lastnosti, ki so tako cenjene pri ofenzivno usmerjenemu nogometašu zvezne vrste, če želite – pri tipični 10-ki, katero tudi sicer nosi na hrbtu.
Za primerjavo, smo si v naslovu članka izposodili Andreo Pirla, do njegovega nivoja igre, čaka talentiranega fanta še ogromno dela, toda z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da se trenutno v Bayerju kali bodoča zvezda evropskega nogometa. V klubu bi sicer se lahko ponašali še z vsaj enim zares perspektivnim mladim nogometašem, pa so Kevina Kampla izpustili iz rok, kar ga je danes pripeljalo v vrste enega največjih rivalov farmacevtov dortmundske Borussie. Podobnega spodrsljaja si tokrat ne bodo privoščili, odškodnina za Calhanogluja, ko bo napočil njegov čas za odhod v katerega izmed evropskih velikanov, bo zelo verjetno še višja kot tista, ki so jo za Kampla plačali rumeno-črni.
