Najdeni po dolgih 54 letih

V Čilu je bila po dolgih 54 letih rešena ena največjih skrivnosti v zgodovini športa. Aprila 1961 je bilo letalo Douglas DC-3 na letu 210 na poti od Castra do Santiaga, ko je nekje nad Andi nenadoma izginilo z vseh radarjev. Ko se je pilot nazadnje javil prek radia, je potarnal, da se po krilih in propelerjih vedno hitreje dela led, malce zatem je bila zveza dokončno in za vedno prekinjena. Dvomov, kaj se je zgodilo z jeklenim ptičem s 24 potniki, pravzaprav ni bilo. Letalo je strmoglavilo, vsi potniki so umrli. V tistih časih je bila to najhujša letalska nesreča v zgodovini Čila, toda predvsem svojce preminulih je nekaj še kako žrlo. Nikdar pač niso našli razbitin letala. Do pred dnevi.

Ko se je skupina plezalcev nedolgo tega podala v Ande, je pričakovala predvsem mirno sproščanje v "stenah". Nakar so naleteli na nekaj, kar so v Čilu neuspešno iskali desetletja – na ostanke omenjenega letala. "Ostanki ležijo na višini več kot 3200 metrov. Marsikaj je tam … Celo človeške kosti," je pojasnil eden od plezalcev Leonardo Albornoz. Ob tem je zanimivo, da je bilo v zgodovinskih knjigah desetletja zapisano, da je letalo dol padlo drugje in ne tam, kjer so zdaj našli njegove ostanke. Plezalci sicer medijem niso želeli razkriti natančne lokacije, in sicer zaradi bojazni, da lokacija ne bi postala zbirališče radovednežev. "Nočemo, da bi prizorišče tragedije postala točka za radovedne turiste, da bi ljudje tja hodili in kot trofeje domov nosili ostanke. Ne pozabimo, da so tukaj umrl ljudje. Misliti moramo tudi na njihove družine," je še dodal Albornoz.

Zdaj pa še najpomembnejše: kaj ima vse skupaj s športom? Preprosto – na letalu je bilo tudi kar osem nogometašev tedanjega čilskega prvoligaškega kluba Club de Deportes Green Cross, družbo sta jima delala trener Arnaldo Vasquez in njegov pomočnik, na krovu so bili tudi navijači. Ob tem je zanimivo, da vsi niso želeli na letalo. V tistih časih so se številni bali letenja, zato se je del ekipe domov z gostovanja vrnil z avtobusom. In si rešili življenja. Najbolj "slavna" žrtev tragedije je bil sicer Elisa Mourino, ki je 25-krat zaigral tudi za reprezentanco Argentine.