Čas za resnico. In za elito!

A če bi puško v koruzo vrgli zaradi tega dejstva, bi storili enako neumnost, kot če bi se v usodo vnovičnega igranja v ligi Europa vdali na podlagi občutka, da je Celtic za serijskega prvaka naše države tako ali tako nepremagljiv. Neumnosti pa je bilo v zadnjem času preveč, zdaj je treba dati prostor treznemu razmišljanju, čistim glavam in hrabrim srcem.

Ko gre za nogomet, ekstremna čustva rastejo kot gobe po dežju. Včasih je zelo težko ostati v mejah zmernega in razumnega, primer slovenskega dojemanja obračuna Maribora in Celtica v sklepnem krogu letošnjih kvalifikacij za ligo prvakov pa je še posebej zanimiv. Pred slabim tednom dni smo na istem mestu in z istim peresom kot razumljive označili občutke, da je po treh zaporednih nastopih v ligi Europa to leto tisto pravo in da »irski« klub iz največjega škotskega mesta pri tem zagotovo ne bo predstavljal previsoke ovire. Za temi besedami in oceno tistih občutkov še vedno stojimo, a kaj ko je na nekaj področjih prišlo do zlorabe, prek nje pa do drugega, povsem nasprotnega ekstrema.

NEKAJ IN POVSEM NEKAJ DRUGEGA
Se sliši zapleteno? Morda. Pa v resnici sploh ni. Zgodilo se je preprosto to, da je velik del slovenske javnosti s samoumevnostjo šel nekoliko predaleč in da so predvsem precej predaleč šli navijači na tribunah Ljudskega vrta. Nekaj je imeti za samoumevno zagotovitev četrte zaporedne evropske jeseni in v tem duhu pričakovati uvrstitev v ligo prvakov, povsem nekaj drugega pa je samoumevno imeti slednjo in verjeti, da bo prišla kar sama od sebe. Na nekakšnem vrtiljaku zablod podcenjevanja Celtica, precenjevanja Maribora in v prvi vrsti zanemarjanja navijaških obveznosti se je izgubil eden od najmočnejših adutov slovenskega prvaka, izgubilo se je pravo vzdušje na domačem stadionu.

Neizpodbitna je ugotovitev, da preteklo sredo Ljudski vrt ni bil niti podoben samemu sebi oziroma svoji najbolj navdušujoči podobi iz preteklosti. Verjetno je bila zasedba slovenskih prvakov na začetku tekme tudi zaradi tega šokirana, nekaj je zagotovo dodalo tudi njeno lastno (vsaj blago) podcenjevanje nasprotnika in zadetek, ki Celticu pred današnjo povratno tekmo daje prednost, je bil zgolj logična posledica. Pri tem je zelo dobro, da se je ekipa znala postaviti na noge v neprimerno večji meri kot njeni navijači in do konca odigrati zelo spodobno srečanje.

Prav neverjetno pa je, kako močne posledice je pustila uvodna četrtina ure in kako globoko v nasproten ekstrem je odpeljala marsikatero razmišljanje. Kar naenkrat je v številnih očeh Celtic postal premočan, kar naenkrat je uvrstitev v ligo prvakov postala misija nemogoče in kar naenkrat se je v nekakšni nerazumljivi paniki začelo za Maribor netipično zatekanje k tolažilnim nagradam in zasilnim izhodom.

PONOVNO NAPAČNA INTERPRETACIJA
Stvar je prišla tako daleč, da moramo biti zelo konkretni. Prepričani smo, da nam dovolite. Kar zadeva prvi ekstrem, so se občutki izkazali za povsem napačno interpretirane in so privedli do hudih zablod. V teoriji je bilo prav, da Slovenija ni proslavljala zagotovitve nastopa v ligi Europa in da se je namesto tega na vsa usta veselila premagljivega nasprotnika, ki ga je Mariboru namenil nyonski žreb. Toda zloraba v praksi je bila tako zelo huda, da je povzročila škodo, ki je velika in ki bi z nekaj več smole lahko bila tudi nepopravljiva.

Velik del javnosti in navijačev je občutil, da je Maribor prerasel ligo Europa in da je pripravljen na ligo prvakov, obnašal pa se je, kot da so stvari že odločene, kot da Celtic pri tem ne more odigrati omembe vredne vloge in kot da je vse skupaj treba le pospremiti. Kdo ve, morda se je vsaj na trenutke in vsaj malo tako obnašal tudi kateri od igralcev. Ko je prišla streznitev, je udaril drugi ekstrem, ki pa ni nič bližje resnici in ki ni nič manjša traparija.

Interpretacija občutkov je bila ponovno napačna in treba je storiti vse za to, da še pred začetkom današnjega srečanja odide na smetišče zgodovine. V skladu s slovenskim pregovorom o toči in zvonjenju sicer ni mogoče spremeniti dogodkov izpred slabega tedna, a navkljub njim ima Maribor aktiven rezultat, Celtic pa tudi z minimalno prednostjo s prve tekme ni nepremagljiv. Tudi z zanj ugodnim izidom 1:1 v žepu nikakor ni nepremagljiv, tako kot ni in nikoli ni bil lahek žreb, vreden veselja in vnaprejšnjega jemanja dopusta za čas tekem v ligi prvakov.

NEMOGOČE? NEIVEDLJIVO? TRAPARIJA! 
Resnica je, da zeleno-beli niso ne eno ne drugo. So zelo dostojno moštvo z neskončno bogato tradicijo, ki ga kot samoumevnega poraženca ne sme videti nihče; nikoli in nikdar. A pred nocojšnjo tekmo je treba ohraniti to spoštovanje do svetovne nogometne institucije ter do kultnega stadiona Celtic Park in se hkrati zavedati, da gre za ekipo omejene kakovosti in omejenih zmožnosti. Glasgowčani nimajo nogometašev omembe vrednega evropskega kova in na tehnični ravni niti v sanjah niso moštvo, ki bi vzbujalo strah in trepet.

Niso ju vzbujale najbolje podkovane škotske ekipe v zgodovini, kako bi ju torej lahko ta, ki je od njih kar precej oddaljena. Slovenski prvak je z njo povsem realno (najmanj) primerljiv po ogromni večini kriterijev in v boju s tako ekipo ugoden izid na gostovanju nikakor ni misija nemogoče. Naloga je težja, kot je bila na začetku, in precej težja, kot bi bila ob boljšem spoprijemanju večine slovenskih akterjev s prvo tekmo. Toda ni neizvedljiva, je daleč od tega. To je resnica, na katero smo pripravljeni staviti svoje novinarsko ime. Skrajni čas je zanjo, hkrati pa še vedno vztrajamo, da je čas tudi za ligo prvakov. Tukaj in zdaj. Danes.