Opomin kot lep spomin

Glinastih, da ne bo pomote. Kar malce strah me je, saj ne vem, kako se bom znašla s puško in če bodo trpela moja nežna ramena. Ne bi rada dobila kakšne modrice ravno zdaj, ko prihaja čas, da začnem nositi vroče majčke brez rokavov. Ampak fantje, ki bodo tam, mi bodo že pomagali.

Seveda sem pretekle dni pozorno spremljala svetovno prvenstvo v hokeju in moram reči, da sem bila precej razočarana nad igro in rezultati slovenske reprezentance. Pričakovala sem več, korak naprej od Sočija, pa se je izkazalo, da je bila igra za dva razreda slabša kot na olimpijskih igrah. Mislim, da ni bil problem v motivaciji, ker so si fantje gotovo želeli, mislim, da tudi ni bila težava v selektorju Matjažu Kopitarju, ki je naredil, kar je mogel.

Največja težava je bila, da so bili ključni možje naše ekipe v precej slabši formi kot pred letom. S tem mislim predvsem na Anžeta Kopitarja in prvi slovenski napad Tičar-Jeglič-Sabolič. Več sem pričakovala tudi od branilcev, predvsem Aleša Kranjca. Verjetno so vzroki za slabšo formo omenjenih jasni – tudi težave s poškodbami med sezono in to, da je Anže prišel igrat, čeprav bi bil raje doma pri prvorojenki. V športu je pač tako, da če nisi stoodstotno v športu, kateremu se posvečaš, potem to nisi več ti in to se na ledu, igrišču ali stezi takoj pozna.

Prebrala sem pogled kolegice Barbare v Ekipi o odstopu selektorja. Delno se strinjam z njenim mnenjem, z marsičim pa se ne strinjam. Kopitar je za razlog svojega odstopa navedel gnojnico, čeprav menim, da to ni bil pravi, predvsem pa ne glavni razlog.

Gnojnica je za kmeta večinoma zelo dobra stvar, saj pozno jeseni, ko se polije po njivah, da rodovitni zemlji nekaj prepotrebnega zagona za spomladansko prebujenje. Dejstvo pa je, da je gnojnica človeškemu nosu vedno neprijetnega vojna.

Odstop Kopitarja ni bil nepričakovan, saj ekipa na svetovnem prvenstvu ni izpolnila ciljev in želja, ki si jih je zastavila. Bolj nepričakovan je bil način odstopa, saj je bilo za vse krivo polivanje gnojnice nanj in na fante. Verjetno bi Kopitar odstopil, tudi če bi risi ostali med elito, toda to ni več pomembno. Pojavlja se vprašanje, kaj zdaj, kakšen je naslednji korak? Res je, da je Kopitar znal strniti slovenske ledene vrste in da pod njegovim vodstvom nihče od igralcev ni zavrnil igranja za izbrano vrsto. Dejstvo je, da so risi pod njegovim vodstvom dosegli največji uspeh v zgodovini slovenskega hokeja. Toda, ali je dejansko nenadomestljiv?

Zdajšnje vodstvo hokejske zveze dobro krmari med Scilo in Karibdo in načrtno delo bo kmalu obrodilo tudi sadove. Kopitar, tako kot vsak človek, ni nenadomestljiv. Kdo pravi, da se Anže ne bo odzval vabilu naslednjega selektorja, kdo pravi, da ga bodo bojkotirali igralci? Vedno se najde človek, ki lahko naredi še več, ki lahko naredi še korak naprej. Kopitarjevi rezultati na svetovnih prvenstvih so kazali na zamenjavo selektorja, zato gnojnica, ki se omenja, ne bi smela biti razlog. Če pa je bila, potem je bil Matjaž Kopitar le še eden mnogih slovenskih selektorjev in trenerjev, ki se ni znal ali zmogel soočiti z našo kruto realnostjo. Tako pač je na našem koncu Evrope, da je gnojnica priljubljeno sredstvo za nagajanje sosedu, včasih pa lahko prinese tudi kakšno koristno stvar.

Pa še nekaj – zadnjič sem na družabnem omrežju zasledila zgornjo fotografijo in zdela se mi je zelo posrečena. O takih stvareh mi je pripovedovala mama, ko je govorila, da so prekinjali pouk, ko je vozil Bojan Križaj. Zdi se mi res simpatično, da je mladina tudi danes tako navdušena nad športom, da si gladko privošči tudi opomin v šoli.