© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Urška J. J. Rizvin
Urška J. J. Rizvin
03.10.2014 18:01:24

Kravji posli so mogoči le pri nas

vszi

Živijo! Za konec tedna sem bila pri prijatelju, ki me je povabil na pokušino tradicionalne argentinske hrane. Seveda je pripravil goveje zrezke na način asado.

Ker sem bolj radovedne sorte, me je zanimalo, ali je za pravi argentinski zrezek pomembno, ali je meso bikovo ali kravje. Četudi je Janez rojen v Argentini in je do 30 leta živel v pampi, tega ni vedel. Vedel je le, da mora biti prava pasma goveda in da mora biti čreda spuščena v pampi in ne sme živeti v hlevu.

Odgovora na svoje vprašanje sicer še vedno nisem dobila, mi je pa Janez pripovedoval zanimivo zgodbo o slovenskih smučarjih. Njegov bratranec, ki ima tudi slovenske korenine, se je poročil na Ognjeno zemljo, v mesto Ushuaia. Tam ima gradbeno podjetje in ne gre mu slabo. In ta bratranec mu je povedal, da je v lokalni restavraciji videl Slovence, ki so bili poleti na pripravah v Ushuaii. Zapomnil si jih je po tem, da so v gostilni naročili celo goro jastogov in si ob tem privoščili tudi nekaj dobre kapljice.

Vse skupaj se mi ne bi zdelo nič nenavadnega, če ne bi slišala o velikih finančnih težavah v slovenskem alpskem smučanju in da so jih treningi v Argentini stali več kot 40.000 evrov, ob tem, da je kar nekaj treninga odpadlo zaradi slabega vremena in pomanjkanja snega. Priprave v Argentini so zapustili Avstrijci, naši pa so kljub vsemu ostali tam. Morda bi se res morali obnašati malce bolj racionalno in bi privarčevali kakšen evro, saj so bile razmere na evropskih ledenikih za trening zelo ugodne.

Toda potem ne bi mogli jesti jastogov na Ognjeni zemlji, pa četudi so jih plačali iz svojega žepa. Potemtakem že nimajo tako slabih honorarjev za svoje delo. Da ne bo pomote, to so bili trenerji in drugi strokovni sodelavci, in ne športniki.

V družbi argentinskih Slovencev, ki imajo zaradi narave dela tudi precej dobrih zvez po Evropi, sem izvedela, da na našo zvezo prihajajo tudi visoki računi za prometne prekrške, ki jih delajo slovenski strokovni sodelavci. No, pri meni, če bi zvezo vodila jaz, že ne bi bilo tako. V svoji službi moram sama plačati, če s službenim vozilom prehitro vozim.

Moram se dotakniti še ene teme, ki je posredno tudi povezana s kravami. Agencija Republike Slovenije za okolje je zavrnila vlogo Smučarske zveze Slovenije za izdajo naravovarstvenega soglasja za povečani vodni zbiralnik za umetno zasneževanje na Rudnem polju na Pokljuki.

Res je, da biatlonski center leži v Triglavskem narodnem parku, za katerega veljajo posebni zakoni in v katerem morajo vsi, ki delajo in živijo tam, delati pod posebnimi pogoji zaradi zaščite naravnega habitata (joj, kako lepo in učeno sem to napisala). Ampak, za božjo voljo, ne morem verjeti, da se na ministrstvu najde uradnica, ki lahko namerno nagaja slovenskemu športu in mu dela nepopravljivo škodo.

Po strokovnih analizah so pač naredili zbiralnik za vodo take velikosti, da zadostijo potrebam za delanje umetnega snega za biatlonske tekme. In kakšna je razlika, če je vodna kotanja velika za 1400 kubičnih metrov vode ali za 5000 kubičnih metrov vode? Krave, ki se poleti pasejo na Pokljuki, lahko pijejo vodo iz obeh kotanj, večje ali manjše, ruševcev in divjih petelinov pa zaradi večje ali manjše vodne kotanje ne bo nič več in nič manj. Zato ker si je neka naravovarstvena organizacija, v tem primeru Alpe Adria green (niti slovenskega imena si ni mogla izmisliti, pa jo tako zelo skrbi Triglavski narodni park), v glavo zapičila, da mora biti vse po črki zakona, čeprav je v škodo tako športa kot turizma.

Naj malo pogleda čez Karavanke ali čez Alpe in videla bo, kako to urejajo Avstrijci, Italijani ali pa Švicarji. Slednji v območju visokogorskega rezervata, kjer leži tudi znamenita soteska Via Mala, v bližini smučarskega središča Lenzerhide, gradijo biatlonski in tekaški poligon in bodo imeli večje vodno zajetje, kot je na Pokljuki. Švicarji, ki jih imamo vsi za vzgled, lahko, pri nas pa smo bolj papeški od papeža.

Pa prosim vas lepo, vprašajte Avstrijce, kako na ledenikih gradijo tunele in vlečnice in gondole in drugo smučarsko infrastrukturo, pa se dogovorijo z okoljevarstveniki, ki razumejo, da bo brez razvoja turizma čez petdeset let tam res samo divjad, ne bo pa ljudi, ki bi zanjo skrbeli. Treba je sprejeti dogovor, drugače bomo morali vrniti še evropski denar, ki smo ga porabili za izgradnjo biatlonskega centra. Pa naj vse crkne v Sloveniji, samo da bodo zadovoljni trije ruševci in da se bodo krave lahko napajale v kotanji, ki bo po normativih primerna zanje.

Pa lupčka do prihodnjič.