Poskušali smo najti odgovore na nekaj od teh vprašanj. Pogovarjali smo se s predsednikom slovenskega olimpijskega komiteja Bogdanom Gabrovcem, ki nam je v uvodu dejal: "Ni prav, da predsednik Hokejske zveze Slovenije zavaja slovensko javnost. Hokejska zveza je v izvršnem odboru imela svojega predstavnika, a to ni hotel biti več. Nevarno je, če ugledni predstavniki slovenskega športa na pamet govorijo o številkah, ki si jih lahko vsak pogleda, saj so javno dostopne."
Predsednik slovenske hokejske zveze Matjaž Rakovec je govoril o tem, da na olimpijskem komiteju letno za plače porabijo okoli 1,1 milijona evrov in da gre to iz javnih sredstev, namesto da bi šel ta denar za šport. "Niti en cent javnega denarja ne gre za plače zaposlenih na olimpijskem komiteju. Poleg tega pa seveda tudi ne drži, da 80 odstotkov prihodkov OKS dobimo od države in 20 odstotkov od sponzorskih sredstev. Prej obratno," je dejal Gabrovec.
Skoraj milijon od Fundacije
Slovenski šport se v veliki meri financira iz javnega denarja in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je priznala, da v zadnjem času javna sredstva za šport rastejo, vendar prepočasi. Letos naj bi bilo tako iz različnih državnih virov na voljo okrog 30 milijonov evrov.
No, ali je res tako, bomo šele videli. Pa tudi če je res, je to sramotno malo. Niti ni sramotno malo, ampak tako malo, da je to manj od proračuna samo avstrijske smučarske zveze. In če ministrica misli, da se lahko s 30 milijoni pohvali, potem ...
No, Fundacija za šport, ki se financira iz iger na srečo in denar potem razdeli slovenskemu športu, ima za leto 2018 na voljo nekaj več kot sedem milijonov. Za leto 2017 ga je bilo sicer nekaj več in Olimpijski komite Slovenije je dobil od Fundacije skoraj milijon evrov sredstev. Uradno bi OKS ta sredstva zelo težko (oziroma bi bilo to kaznivo) porabil za plače zaposlenih, saj so to vsa namenska sredstva, ki jih mora OKS porabiti za programe, s katerimi je kandidiral za sredstva fundacije.
V letu 2017 je imel Olimpijski komite Slovenije okoli 6,5 milijona evrov proračuna (v olimpijskih letih, torej na vsaki dve leti, se proračun dvigne vsaj za pol milijona evrov) in od tega je malce manj kot tri milijone pridobil iz javnih sredstev – 931.656 evrov od Fundacije za šport, nekaj več kot milijon evrov iz evropskih sredstev in še 852.645 evrov od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob meritvi čez palec, natančni podatki o finančnih tokovih za leto 2017 (proračun) namreč še niso znani, je torej OKS za svoje delovanje in programe pridobil okoli 40 odstotkov javnih sredstev, 60 odstotkov pa si jih je moral priboriti na trgu oziroma so bila to sponzorska sredstva.
Skoraj pol-pol
Namenska sredstva, ki se delijo iz OKS, naj bi bila zdaj bolj pravično razdeljena. Če je bila v preteklosti tehtnica precej na strani posamičnih športov, pa naj bi bilo zdaj stanje veliko bolj uravnovešeno. "Posamični športi dobijo le nekaj več sredstev kot ekipni. Razmerje je približno 54:46 odstotkov," je razložil predsednik OKS.
Res je, da so merila za kategorizacijo, ki je osnova za delitev sredstev, še vedno bolj pisana na kožo posamičnim športom, tudi tistim, ki imajo zgolj 10 držav za konkurenco (smučarski skoki), toda po novih pravilnikih se upošteva tudi razširjenost športa na globalni ravni, predvsem pa se upošteva število registriranih tekmovalcev (vsi tisti, ki so zajeti v tekmovalni sistem posameznega športa).
30 milijonov evrov bo dala država za ves slovenski šport, kar je le 10 milijonov več od proračuna NK Maribor, ko igra v ligi prvakov.
Nogomet je svoj svet
V Sloveniji je seveda daleč največ registriranih tekmovalcev v nogometu. V vseh oblikah športnih tekmovanj pod okriljem posameznih športnih zvez je bilo v letu 2016 registriranih 35.261 tekmovalcev. Od tega jih je bilo skoraj ena tretjina nogometašev ali nogometašic. Ali to pomeni, da bi moral nogomet dobiti eno tretjino vsega denarja, namenjenega slovenskemu športu? Eni bi zagovarjali tudi to tezo, kar bi seveda posledično pomenilo pokop treh četrtin od 72 športnih zvez v Sloveniji.
Logično je, da imajo največje število tekmovalcev ekipni športi, saj se med prvo peterico po številu registriranih športnikov med ekipne športe uvršča en sam posamični šport – atletika, ki je celo pred odbojko in seveda za košarko in rokometom. Hokej na ledu je po številu registriranih športnikov šele na 16. mestu z zgolj 546 tekmovalci.
Seveda so to podatki, ki jih ne smemo metati v isti koš, saj so lahko uspehi nesorazmerni s številom registriranih tekmovalcev. Kot je to primer v hokeju in dvakratni uvrstitvi Slovenije na olimpijske igre. Tudi po teh pokazateljih, številu klubov, številu tekmovalcev, globalni razširjenosti hokeja v svetu in Evropi ..., lahko slovensko moško hokejsko reprezentanco ...
Morda bi uvrstitev na olimpijske igre po nekaterih parametrih lahko enačili tudi z zlato kolajno slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu ali pa z uvrstitvijo slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo.
Za primerjavo ekipnih in posamičnih športov ali celo ekipnih športov med seboj ni pravih meril ali pravih parametrov. Lahko pa se v športni politiki odločimo, da bomo podprli nekatere športe, druge pa prepustili »ulici«. »Kdo smo mi, da bomo otroku v 10. letu starosti določili, da se lahko ukvarja z nogometom, ne pa z lokostrelstvom,« je dejal Gabrovec. Toda saj se lahko ukvarja z lokostrelstvom, če se želi. To sicer v osnovi drži, toda ob tako usmerjeni športni politiki bi v naslednjih 10 letih več kot pol športov »pocrkalo«.
Nobelova nagrada Jelencu
Fundacija za šport je za leto 2017 največ denarja namenila Olimpijskem komiteju Slovenije, sledila je smučarska zveza, ki je dobila nekaj več kot pol milijona evrov, na tretjem mestu pa je presenetljivo Kajakaška zveza Slovenije, ki je prejela več kot četrt milijona evrov od Fundacije za šport (seveda je potem nekaj manj denarja dobila še od ministrstva in nekaj tudi od glavnega sponzorja HSE – Holding slovenskih elektrarn, ki pa je tako ali tako v državni lasti).
Direktor kajakaške zveze Andrej Jelenc bi moral dobiti Nobelovo nagrado. Za šport, ki globalno ne pomeni prav veliko, slovenski tekmovalci pa imajo v mednarodnem merilu kar precej uspeha, je uspel od države pridobiti ogromno sredstev. Jelenc bi moral na hokejski zvezi skrbeti za programe in razpise, pa bi HZS zagotovo dobila kaj več kot 75.000 evrov od fundacije. No, ampak naša kajakaška zveza, ki ima manj kot 600 registriranih športnikov, se v skoraj 100 odstotkih financira iz javnega denarja (če HSE štejemo kot državo). To pa zagotovo ni dopustno.
Tudi planinska zveza dobi krepko več kot 200.000 evrov od fundacije. Pa ne bi smela, saj bi morala fundacija denar namenjati športu in ne rekreaciji. Rekreacija se lahko financira iz Ministrstva za zdravstvo, saj skrbi za manjšanje bolniških dopustov in celostno zdravstveno podobo države. Planinstvo (razen športnega plezanja) nima nobene zveze s športom, prav tako ne alpinizem, saj kot oblika nekega "športa" sploh ni merljiv.
Rokometu je uspelo
Kar nekaj denarja iz OKS je šlo tudi za športne štipendije mladim, sredstva za to pa pridobijo tako od fundacije kot od ministrstva. Zanimivo je, da daleč največ štipendij dobi rokomet, kar je glede na uspehe kadetskih in mladinskih reprezentanc sicer razumljivo. Torej nekateri kriteriji oziroma kategorizacija le ni tako napačna?
To so dejstva, to so številke, ki govorijo same zase. Idealne rešitve tako ali tako ni, vmesnih poti pa je kar nekaj. Še najboljše bi bilo, če bi imeli na vodilnih položajih v športnih institucijah in zvezah razumne ljudi, ki se ne bi brigali samo zase ali za svoj vrtiček in bi gledali na vse skupaj širše, kot interes vseh športnikov in posledično vseh ljudi, ki živijo v tej naši ljubi, revni, skregani, a hkrati tako posebno lepi Sloveniji.
Število registriranih športnikov v letu 2016
(skupaj s športniki invalidi)
1. nogomet 10.168
2. košarka 3807
3. rokomet 2453
4. atletika 2191
5. odbojka 1641
6. športni ples 1311
7. plavanje 1136
8. kegljanje 1085
9. športi na snegu 961
• alpsko smučanje 223
• biatlon 130
• deskanje 27
• nord. kombinacija 99
• smučarski skoki 282
• smučarski teki 180
• ostali 20
10. strelstvo 849
11. kolesarstvo 798
12. judo 726
13. planinstvo 723
• alpinizem 665
• športno plezanje 54
14. futsal 721
15. kajakaštvo 582
16. hokej na ledu 546
17. tenis 526
18. balinanje 392
19. tekvondo 369
20. karate 305
—
xx. gimnastika 82
xx. veslanje 54
ŠTIPENDIJE OKS ZA SOCIALNO OGROŽENE
1. atletika 13
2. športi na snegu 12
3. plavanje 10
4. hokej na ledu 8
5. odbojka 6
6. judo 5
7. gimnastika 3
8. košarka 1
skupaj 81
ŠTIPENDIJE OKS
1. rokomet 50
2. športi na snegu 33
• alpsko smučanje 9
• smučarski skoki 13
• deskanje 7
• biatlon 2
• smučarski tek 1
• alp. smučanje gluhi 1
3. košarka 15
4. odbojka 13
5. atletika 10
5. kajakaštvo 10
7. judo 9
8. jadranje 8
8. plavanje 8
10. športno plezanje 5
skupaj 216
JAVNA SREDSTVA, KI JIH JE DOBIL OKS V LETU 2017
(v evrih)
PRIHODKI OD FUNDACIJE ZA ŠPORT
program znesek prejemnik
meritve in svetovanja 314.000 izvajalci, koristniki
reprezentance 191.000 panožne zveze
štipendije 185.000 športniki
reprez. za tekme 71.000 Ofem
sklad vrh. športnikov 45.000 športniki
nadstandardno zavarovanje 38.900 športniki
skupaj od FŠO 931.656
PRIHODKI OD EVROPSKIH PROJEKTOV
1,077.809 evrov (12-krat športniki, 48-krat zveze za trenerje,
5-krat fakultete, 8-krat zdravstvene organizacije)
PRIHODKI OD MINISTRSTVA ZA IZ. IN ŠPORT
(v evrih)
priprave na ZOI 241.724
štipendije 180.000
delovanje OKS 136.000
meritve in svetovanje 120.000
sklad za vrh. športnike 40.000
skupaj od MIZŠ 852.645