© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
STA
STA
16.03.2015 12:30:20

Za kulturno in ne prekomerno pitje alkohola

Arsen Perić

Nekateri predstavniki športnih organizacij so se na okrogli mizi STA zavzeli za omilitev prepovedi prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah.

Kot so pojasnili, obiskovalci do alkohola pridejo drugje, prepoved pa tudi povečuje črni trg. Predstavniki zdravstvenih organizacijah pa nasprotno poudarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj.

Sedaj veljavna zakonodaja med drugim prepoveduje prodajo alkoholnih pijač v športnih objektih eno uro pred in med športno prireditvijo. Vodja poslanske skupine ZaAB in predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija Jani Möderndorfer je za ta teden napovedal vložitev novele zakona, ki bi to prepoved omilila.

Kot meni, je veljavna ureditev nesorazmerna z ostalimi ukrepi, saj so iz možnosti prodaje izključene samo športne organizacije in športne prireditve. Po njegovem mnenju je to eden od tistih ukrepov, ki nima učinka, prav tako pa povečuje črni trg. Tako imajo od športnega dogodka komercialni učinek vsi, razen tistega, ki je dogodek organiziral, je dejal Möderndorfer.

Pojasnil je, da bi s spremembami zakona organizatorjem športnih prireditev podelili možnost, da bi lahko sami odločali, kdaj bodo točenje alkohola omejili ali celo prepovedali. Tako bi po njegovem mnenju sami nosili odgovornost, kaj se na njihovi prireditvi dogaja. Prav tako bi morala imeti policija pristojnost, da preveri alkoholiziranost obiskovalcev športnih prireditev in jim tudi odvzame vstopnico, je dejal.

Podobno mnenje imajo po Möderndorferjevih besedah tudi v drugih športnih organizacijah. Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Edvard Kolar pa je nasprotno poudaril, da šport, ki predstavlja zdrav način življenja, in alkohol ne sodita skupaj, zato alkohol ne bi smel soditi na športne prireditve.

Da je zakon o omejevanju porabe alkohola namenjen temu, da ne povezuje športa z alkoholom, je poudaril tudi zdravnik in zdravstveni minister iz časa oblikovanja omenjenega zakona Dušan Keber. Zakonodaja tako po njegovih besedah ne prepoveduje pitja alkoholnih pijač, ampak je namenjena omejevanju dostopa do alkohola.

Keber se tudi sprašuje, koliko bodo v športnih organizacijah s prodajo alkohola zaslužili, saj je treba plačati prodajalce, zagotoviti dodatno varnost in podobno. Hkrati bi to po njegovih besedah prineslo tudi višje stroške za državo. Ob tem je spomnil tudi na ureditev v Angliji, kjer je prepovedan vstop na športno prizorišče pod vplivom alkohola.

NESTEROVIĆ: TISTI, KI HOČE BITI PIJAN, BO PRIŠEL NA TEKMO PIJAN
V ZDA pa je po besedah generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije in nekdanjega košarkarskega reprezentanta ter igralca v košarkarski ligi NBA Radoslava Nesterovića drugače. Tam je v športnih dvoranah dovoljeno vse, obiskovalci lahko spijejo, kolikor hočejo, če naredijo kakšno neumnost, pa jih čakajo prepoved obiska prireditev, zaporna kazen ali družbeno koristno delo. "Tisti, ki hoče priti pijan, bo prišel na tekmo pijan. Če bo hotel delati izgrede, jih bo delal pijan ali trezen," je dejal.

okrogla miza alkohol ap
Arsen Perić
Tudi direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej meni, da se bodo tisti, ki hočejo napiti, pred športno prireditvijo napili. Sprašuje pa se, kako nekateri nimajo nič proti temu, da zaslužijo lokali, ki so v bližini športnih prireditev oziroma tekme prenašajo po televiziji, drugače pa velja za organizatorje prireditve. 


V smučarski zvezi po njegovih besedah ne podpirajo prekomernega pitja alkohola, do športnikov imajo ničelno toleranco. Toda športna prireditev je, kot pravi, za njene obiskovalce tudi družabni dogodek, zato se zavzemajo za kulturno in ne prekomerno pitje alkohola.

Vodja sektorja splošne policije Uprave uniformirane policije Tomislav Omejec je pojasnil, da samo točenje alkohola na prireditvah za varnostni vidik ne predstavlja nekega problema, prav tako tudi ne pitje. "Če navijač spije pivo na športni prireditvi, to nima povezave z varnostjo. Za varnost je bistveno bolj pomembno, da se osebe na katerikoli prireditvi ne opijajo," je dejal. Od 252 pridržanih na javnih prireditvah je bilo sicer po njegovih besedah 223 oseb, ki so kazali znake alkoholiziranosti.

Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je izrazila zaskrbljenost nad tem, da 85 odstotkov 15-letnikov pije alkoholne pijače in da popivanje narašča pri mladoletnicah. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in alkoholiziranih voznikov pri nas na leto umre 725 oseb. Zdravstveno blagajno posledice alkohola stanejo 160 milijonov evrov na leto, če k temu prištejemo še prometne nesreče, nasilje v družini, kriminalna dejanja in vandalizem, pa številka naraste na 242 milijonov, kar je bistveno več, kot dobimo od trošarin, je dejala.

Jani Möderndorfer