V naši zahodni soseščini je bil do leta 2008 član več klubov, takrat pa se je vrnil v domovino in oblekel dres Celja. Pred štirimi leti ga je športna pot spet odpeljala na tuje, v poljsko Cracovio, v kateri je ostal do začetka letošnje sezone.
ROK ŠTRAUS
rojen: 3. marec 1987
država: Poljska (Lodž)
šport: nogomet
klub: Widzew Lodž
To je začel v grškem Ergotelisu, pred dvema mesecema pa se je vrnil na Poljsko, natančneje v tamkajšnjega drugoligaša Widzew iz Lodža. Štirikratni poljski prvak preživlja zelo težke čase, grozi mu celo izpad v tretjo ligo.
Kako je prišlo do tega, da ste se marca odločili vrniti na Poljsko?
Pogodbo sem imel z grškim Ergotelisom, ampak vsi vemo, kakšno je stanje v Grčiji. Ni denarja, zato sem decembra prekinil pogodbo in bil dva meseca doma. Ves čas sem bil v stiku s trenerjem, ki vodi Widzew. Z njim sva bila dve leti skupaj že v Cracovii in takrat mi je ob slovesu dejal, da upa, da bova še kdaj sodelovala. Prek nekega soigralca je poizvedoval, kako sem in ali imam klub. Ko je izvedel, da sem brez, mi je dejal, naj mu javim, če ne najdem nič drugega. Tako sva se februarja slišala in takrat mi je rekel, naj kar pridem.
To je bila res velika dilema, saj ima klub finančne težave, slabo stoji na lestvici.
Ste imeli še kakšno drugo ponudbo?
Imel sem še ponudbi iz poljskega drugoligaša Olimpie Grudziadz in z Balkana, ampak sem se za Widzew odločil, ker sem pol leta v Grčiji igral bolj malo, tako da si nisem mogel privoščiti, da tudi v drugi polovici sezone ne bi igral. Vedel sem, da bom v Widzewu dobil priložnost za dokazovanje, zato sem prišel sem.
V Ergotelisu ste bili samo pol sezone, v prvenstvu odigrali samo en polčas, kaj se je dogajalo?
Ko mi je potekla pogodba s Cracovio, sem odšel v Ergotelis, ki ga je v tistem času vodil mladi španski trener, ki me je želel imeti v moštvu. S klubom sem opravil priprave, odigral en polčas, nato pa so zamenjali trenerja. Prišel je nov trener in tudi precej novih igralcev, ki jih je posodil Olympiakos. Vsi posojeni igralci so dobili prednost, jaz pa sem bil višek. Odigral sem nekaj pokalnih tekem in to je bilo to. Bolj ali manj sem bil tam na dopustu. (smeh)
Kako težko se vam je bilo odločiti za Widzew, ki mu letos ne gre in je praktično obsojen na izpad iz druge lige?
To je bila res velika dilema, saj ima klub finančne težave, slabo stoji na lestvici. Spraševal sem se, kaj naj naredim, vendar na koncu nisem mogel več čakati in sem ponudbo sprejel. Težko si bo izboriti drugoligaški status za prihodnjo sezono, a trener je prepričan, da bomo ostali v ligi. Naredili bomo vse, da se to zgodi. Dejstvo je, da bo zelo težko.
Je potemtakem prihod v Widzew samo odskočna deska za naprej?
Po vsem, kar se je dogajalo v Grčiji, bi lahko rekel nekaj takega, ampak bomo videli, kaj se bo zgodilo. Povsod je kriza, vendar upam na najboljše.
Kaj se dogaja s štirikratnim poljskim prvakom, lani je izpadel iz prve lige, zdaj mu grozi celo izpad v tretjo?
To je klub, ki ima na Poljskem največ navijačev in je tudi zadnji, ki je državo zastopal v ligi prvakov. Zdaj se je znašel v težavah, saj je v zadnjih letih precej razmetaval z denarjem. Lani je še igral v prvi ligi, izpadel, ostal brez vseh nosilcev igre, ki niso želeli igrati v drugi ligi. Ostali so samo mladi fantje. Je, kar je, borimo se, a nam manjka izkušenj.
Ali kaže na to, da bi se finančno stanje lahko popravilo?
Popravi se lahko le z dobrimi rezultati in trdim delom, s tem bi privabili morebitne sponzorje. Tu je veliko sponzorjev, vendar nihče noče vlagati, vsi so prepričani, da bo Widzew izpadel. Na drugi strani pa se dela nov stadion, ki se bo odprl naslednje leto, in ne bi bilo ravno dobro, da bi klub na njem igral v tretji ligi.
Vas zanima možnost, da bi po koncu sezone podaljšali pogodbo z Widzewom?
Dogovorili smo se za sodelovanje do konca sezone. Če ostanemo v ligi, se lahko pogovarjamo o novi pogodbi, drugače bom skoraj zagotovo odšel, čeprav v nogometu nikoli ne veš.
Widzew je klub, ki ima na Poljskem največ navijačev in je tudi zadnji, ki je državo zastopal v ligi prvakov. Zdaj se je znašel v težavah, saj je v zadnjih letih precej razmetaval z denarjem.
Kako ste zadovoljni z igrami in svojim statusom v ekipi?
Vedno je lahko boljše. Dejstvo je, da pol leta skoraj nisem igral, tako da mi je manjkalo tekem. Ampak stvari gredo na boljše. Sem kolikor toliko zadovoljen, vendar vem, da sem sposoben še boljših predstav.
V tujino ste šli s sedemnajstimi leti, če pogledate nazaj, ste naredili pametno potezo, da ste tako zgodaj zapustili domovino?
Ko se je oglasil Inter, tako velikemu klubu preprosto ne moreš reči ne. Je pa res, da so bili takrat drugačni časi. Zdaj klubi dajejo več priložnosti mlajšim igralcem, prej si, tudi če si bil zelo dober, dobil le drobtinice, in to na treningu, kaj šele na tekmi. V igri je bilo veliko več denarja, tako da je bilo težje. Ampak ne obžalujem ničesar.
Vmes ste bili tri sezone v Celju in okusili igranje na slovenskem prvoligaškem prizorišču. Je bila kakšna možnost, da bi se spet vrnili v Slovenijo?
V teh letih se z nikomer nisem pogovarjal o morebitni vrnitvi v Slovenijo. To me niti ne mika. Vsi vemo, da pri nas nekaj pomeni le Maribor, vsi ostali pa so daleč za njim. Za zdaj se še ne bi vrnil v domovino.
V svojem Mariboru niste nikoli igrali na članski ravni.
Igral sem v mlajših kategorijah. Sem Mariborčan, navijam za Maribor in ga spremljam. Vemo, da je največji klub v Sloveniji, vsa čast Mariboru.
Kako so v Grčiji spremljali uvrstitev Maribora v ligo prvakov?
Nismo se veliko pogovarjali o Mariboru, samo z Balkanci. Vsi so se čudili, kako se lahko klub iz tako male države uvrsti v ligo prvakov. Ko sem jim povedal, kako se v Mariboru dela, da je vse na najvišji ravni, so bili začudeni.
Kakšna je kakovostna raven poljske druge lige?
Gre za dokaj zahtevno tekmovanje. Veliko je mladih fantov, željnih dokazovanja. Dosti je takih, ki pridejo na posodo iz prvoligaških klubov. Liga je kar kakovostna, mogoče nekje na ravni prve slovenske. Zaradi Eura je infrastruktura odlična, tudi klubi v drugi ligi imajo dobre stadione. Neverjetno je, koliko navijačev hodi na tekme, živijo za svoj klub. Že tako vemo, da so poljski navijači nekaj posebnega, in to velja tudi za drugo ligo. So pravi fanatiki. Tudi na naših tekmah je kljub slabšim rezultatom dosti organiziranih navijačev.
Pred prihodom sem mislil, da so Poljaki deset let za nami, bilo mi je malo čudno.
Kakšen nogomet se igra na Poljskem?
Poljski nogomet je znan po tem, da temelji na fiziki, vendar sem imel srečo, da sem naletel na trenerja, ki obožuje Guardiolo, Barcelono in Bayern. Tako da bolj ali manj igramo na kratke podaje, kar mi ustreza, zaradi tega imamo v ekipi več nizkoraslih, hitrih in tehnično podkovanih igralcev. (smeh)
Kako ste se navadili na življenje na Poljskem?
Pred prihodom sem mislil, da so Poljaki deset let za nami, bilo mi je malo čudno. Ampak sem se navadil, lepo je, cene so nizke. Imel sem srečo, da sem tri leta preživel v Krakovu, ki je prav gotovo eno najlepših mest v državi. Glede tega se res ne morem pritoževati.
V tujini ste igrali v Italiji, Grčiji in na Poljskem, kje se najbolje počutite?
Italija je razred zase. Tam se vse vrti okoli mode, nogometa, hrane. Je sploh treba reči kaj več? (smeh)
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Nekaj težav sem imel, ampak sem imel srečo, da je bilo tu kar nekaj tujcev, ki so govorili poljsko. Med njimi je bil tudi Andraž Struna, tako da so mi ti fantje na začetku precej pomagali. Priskočili so mi na pomoč s prevajanjem.
Koliko časa ste potrebovali, da ste se naučili poljščine?
Na začetku je bila težava, ker mi je bil jezik tako grd, da sem rekel, da se ga ne bom nikoli naučil. (smeh) Sčasoma sem ga vzljubil in zdaj normalno komuniciram. Mislim, da sem se ga naučil v tričetrt leta.
Kako je z angleščino na Poljskem?
Angleščino kar obvladajo, še posebej v Krakovu, kjer je veliko turistov. V trgovinah in lokalih vsi govorijo angleško.
Dejali ste, da vam je Krakov zelo všeč, kakšno mesto pa je Lodž?
Lodž je nekje na desetih odstotkih Krakova. (smeh) Gre za bolj industrijsko mesto, veliko je tovarn, v njem so ena glavna ulica in dve nakupovalni središči. Lahko bi rekel, da je kar nekaj let za nami, še posebej glede tega, kako se ljudje oblačijo. (smeh)
Lodž je nekje na desetih odstotkih Krakova. (smeh)
V katerem delu mesta živite?
Živim pet minut iz središča.
Živite v stanovanju ali v hiši?
V bloku.
Ste si morali bivališče najti sami ali vam ga je priskrbel klub?
Klub da denar za najemnino, potem pa si poiščeš stanovanje. Na srečo sem znal poljsko, tako da sem ga našel prek interneta.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Sploh ne, mislim, da sem po desetih dneh že živel v njem.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je veliko približno petdeset kvadratnih metrov, najemnina pa skupaj s stroški znaša nekje med 500 in 600 evri, s tem da je blok nov.
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
Bolj ali manj vsi živimo blizu središča. To so vsi mladi fantje, nekateri niti nimajo avta, zato so raje v bližini središča, da imajo vse pri roki.
Poljaki zelo radi potarnajo, da imamo drago vinjeto za tisti mali odsek avtoceste, po katerem se peljejo. (smeh)
Ali ostali sosedi vedo, da ste nogometaš?
Če povem po pravici, sosedov sploh ne videvam. (smeh)
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Sicer ni tako kot v Krakovu, ampak nogometaše po mestu prepoznajo.
Kako Poljaki poznajo Slovenijo?
Poznajo jo prek nogometa, za Maribor vedo vsi, ker je igral v Evropi oziroma v ligi prvakov. Slovenijo poznajo bolj glede športa. Vedo tudi to, da se skozi našo državo peljejo, ko gredo na Hrvaško na morje. Zelo radi potarnajo, da imamo drago vinjeto za tisti mali odsek avtoceste, po katerem se peljejo. (smeh)
Imate na voljo klubski avto?
Ne, nimam klubskega avta, tu sem s svojim.
Kakšni vozniki so Poljaki?
V Grčiji se ne upošteva rdeče luči, Grki se kar vozijo, tudi parkirajo kjerkoli. Tam sem se v pol leta navadil na to, tako da sem imel malo težav ob vrnitvi na Poljsko. Poljaki so kar dobri vozniki, že ob rumeni luči na semaforju se ustavijo. V glavnem se držijo prometnih predpisov.
Veliko je brezdomcev. Zime so ostre, tako da jih takrat dosti tudi umre.
Kako pa je urejen javni prevoz?
V Lodžu imajo avtobuse in tramvaje. Prvi so novi, drugi pa precej stari.
Kakšen je vozni park v Lodžu?
Kar zadeva avtomobile, je tu mogoče videti vse, od fička do dobrih, novejših avtov.
Koliko stane liter bencina?
Joj, tega pa ne vem.
Kako so videti vaša gostovanja?
Poljska je kar velika, tako da se gre na gostovanje dan pred tekmo. Avtobusi so normalni, kar zadeva ceste, pa so katastrofalne. Čeprav so obljubljali, da jih bodo uredili do Eura, je vse skupaj še vedno daleč od tega. Avtoceste niso dokončane, tako da se voziš po navadnih cestah. Na primer od Lodža do Krakova ni avtoceste. Pred kratkim smo gostovali pri Floti v Swinoujsciu, do tja smo se vozili skoraj devet ur.
Katero je po vaših izkušnjah najtežje gostovanje?
Ko sem igral za Cracovio, je bilo najbolj vroče na mestnem derbiju z Wislo. Vsi živijo za ta dvoboj, navijači ves teden pred tekmo prihajajo na treninge. S tem skušajo nogometašem vliti dodatnih moči, prav tako pravijo, da jim ne bodo oprostili, če se ne bodo borili. Zato je to največja tekma, ki sem jo odigral na Poljskem. Nekaj posebnega so tudi tekme z Legio.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Kriza sicer je, ampak vseeno nimam občutka, da bi se res tako močno poznala. Lahko rečem, da se Poljaki ne pritožujejo, tako kot je to morda v navadi drugje. Verjetno so se sprijaznili s tem. Je pa res, da je veliko brezdomcev. Zime so ostre, tako da jih takrat dosti tudi umre.
Za vodko denimo pravijo, da je voda. (smeh)
Obstaja stereotip, da Poljaki radi veliko pijejo, je to res?
To lahko potrdim. Ko sem se v svojem prvem letu pri Cracovii na treninge vozil s tramvajem, sem večkrat videl, kako so šli ljudje zjutraj ob osmih, devetih v službo, oblečeni so bili v suknjiče in imeli hlače na rob, v žepih pa pločevinke piva. Sprva mi je bilo to čudno, potem sem se navadil. Če greš opoldne na pijačo, vidiš, da pijejo pivo, tudi ženske. Za vodko denimo pravijo, da je voda. (smeh)
Kakšno je nočno življenje v Lodžu?
Lodž je študentsko mesto, tako da se kar dogaja. Mesto živi ponoči, ampak ne v taki meri kot Krakov, tam je glede tega povsem drug svet.
Kaj počnete med treningi ali ko imate kakšen dan prosto?
Gremo na pijačo, kosilo. V teh dneh smo si šli ogledat živalski vrt.
Če vas kdo obišče, kam ga peljete, kaj se splača videti?
Varšava je zelo lepa, tako da bi šli tja. Do tam je približno 45 minut vožnje. Splača se videti tudi Krakov, ampak je iz Lodža do njega približno tri ure vožnje.
Kako vam je všeč poljska kuhinja? Ali obstaja kakšna jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Bolj malo jem poljsko hrano. Je pa res, da mi je všeč njihova tradicionalna juha, ki se ji reče žurek. V njej so jajca, klobasa, res je okusna.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšen slovenski izdelek?
Ne, nisem.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Razlika je precejšnja. Sicer je odvisno, v kakšno restavracijo greš, saj obstajajo tudi tiste malo dražje. V navadnih pa dobiš meni za štiri evre, tako da res ni drago.
Se družite tudi z ljudmi zunaj nogometnih krogov?
V Lodžu se bolj ali manj družim s soigralci, v Krakovu pa sem se družil z ljudmi, ki niso športniki. Z njimi sem še vedno v stikih.
Ste spoznali kakšnega Slovenca na Poljskem?
Mislim, da tu nisem spoznal nobenega Slovenca.
Ali berete poljske časopise?
Iskreno povedano, ne vem, ali sem kdaj prebral kakšen poljski časopis.
V navadni restavraciji dobiš meni za štiri evre, tako da res ni drago.
Morda poslušate poljsko glasbo?
Malo je smešna, ampak ni slaba. Včasih jo poslušamo v slačilnici, vendar moram vseeno reči, da ni nič posebnega.
Kako ste se navadili na to, da so oddaje na televiziji sinhronizirane in vse bere en človek?
Na začetku je bilo malo čudno, saj nisem nič razumel, zdaj pa sem se navadil tudi na to.
Kako bi opisali Poljake?
Poljaki so zagrizeni, delavni. Lahko bi rekel, da so prijazni, po mojih izkušnjah so odprti in pripravljeni pomagati. Taki so ti iz nogometnih krogov.
Kakšne so Poljakinje?
Vsepovsod so lepša dekleta in malo manj lepa, tako je tudi tukaj. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Poljskem?
Najbolj so me navdušili novi stadioni in ljudje, ki res živijo za nogomet. Všeč mi je Krakov, ki je res lep. Ko sem podpisal za Cracovio, nisem imel predstave, kam odhajam, tako da sem bil pozitivno presenečen. Še enkrat lahko rečem, da sem imel srečo, da sem živel v Krakovu.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
Čudno je eno izmed nogometnih pravil. Če pri nas dobiš na tekmi dva rumena kartona, na naslednji ne smeš igrati. Tu je tako, da kljub prejetima rumenima kartonoma na naslednji tekmi lahko igraš. Prepoved nastopa imaš samo, ko neposredno dobiš rdeči karton. To bi spremenil.
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli na Poljskem?
Mislim, da se ni zgodilo nič takega, vsaj ne spomnim se ničesar, kar bi lahko izpostavil.
Nisem razmišljal in tudi ne vem, ali bi lahko živel na Poljskem, niti me to ne mika.
Stari ste 28 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Upam, da bom poleti našel boljši klub, takega, ki se ne ubada z denarnimi težavami. Kakšni večjih načrtov za naprej pa nimam.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli na Poljskem?
Nisem razmišljal in tudi ne vem, ali bi lahko živel na Poljskem, niti me to ne mika. Sem iz Maribora in najverjetneje bom živel tam.
