BOJAN JOKIĆ
rojen: 17. maj 1986
šport: nogomet
klub: Villarreal
država: Španija (Benicassim)
Kako je prišlo do tega, da ste se odločili kariero nadaljevati v Španiji?
V Chievu mi je potekla pogodba in nadaljevanje moje kariere je bilo odvisno od ponudb. Villarrealova je bila najbolj zanimiva, odločil sem se, da ostanem na tej ravni, se pravi v eni od petih najmočnejših lig v Evropi. Gre za velik klub in želel sem narediti korak naprej v karieri.
Poleg Boštjana Cesarja ste edini slovenski nogometaš, ki je igral v treh od petih največjih lig v Evropi. Kakšne so razlike med njimi?
Vsako tekmovanje ima svoje lastnosti, vse lige so močne, samo filozofija nogometa je drugačna. Italijanska liga je taktično dovršena, hkrati pa v njej ne igra toliko mladih igralcev kot v francoskem in španskem prvenstvu. Ti zelo težko dobijo priložnost v Italiji, prednost imajo bolj izkušeni igralci. Kar zadeva Španijo, je igra tam zelo hitra, hitro je treba razmišljati. Igralci so tehnično zelo dobro podkovani. V francoskem prvenstvu pa je v ospredju fizična moč, veliko se teče. Precej je temnopoltih igralcev, ki imajo odlične fizične predispozicije, poleg tega so to šolani igralci.
Na tamkajšnje življenje se ni težko privaditi. Mislim, da bi se vsi Slovenci brez težav privadili nanj. (smeh)
Kako ste se navadili na življenje v Španiji?
Na tamkajšnje življenje se ni težko privaditi. Mislim, da bi se vsi Slovenci brez težav privadili nanj. (smeh) Vreme je zelo lepo, hrana odlična, malo me moti samo to, da se obeduje precej pozno, česar nismo navajeni. Zanimivo je, da so Španci kljub temu zelo vitki.
Ste imeli na začetku težave s komunikacijo?
Ne, nisem imel težav, ker znam italijansko in je ravno v tem predelu veliko Italijanov, tako da govorijo precej podoben jezik. Špansko sicer nisem govoril pravilno, a sem se v desetih mesecih naučil tudi to. Pri učenju mi je bilo v veliko pomoč znanje italijanščine.
Potem tekoče govorite špansko?
Sicer ne tako kot Španci, saj še vedno razmišljam v slovenščini, zato pri sestavljanju stavkov delam napake, ampak govorim že zelo dobro. (smeh)
Mesto je majhno, približno tako kot Nova Gorica. Vse je blizu, tako da se lahko povsod odpraviš peš ali s kolesom.
Kakšno mesto je Benicassim?
Benicassim je turistično mesto, kamor večinoma zahajajo španski turisti. Na primer živijo v Madridu in imajo v tem delu Sredozemlja počitniško hišo. Prav tako je tudi precej prebivalcev Castellona, mesta med Vila-realom in Benicassimom, ki je približno tako veliko kot Ljubljana. Tam živi tudi nekaj soigralcev, ampak raje sem se odločil za Benicassim in morje, ki nam v Sloveniji manjka. (smeh) Na treninge se vsak dan vozim približno pol ure.
Se da v Benicassimu normalno preživeti z angleščino?
Težko. Da se preživeti, ker so ljudje pripravljeni pomagati. Tudi če nič ne govoriš, se z njimi sporazumeš. (smeh)
V katerem delu mesta živite?
Živim med središčem mesta in plažo. Mesto je majhno, približno tako kot Nova Gorica. Vse je blizu, tako da se lahko povsod odpraviš peš ali s kolesom.
Zaradi velike krize so cene zelo padle in so podobne slovenskim. Rekel bi, da so najemnine malo višje kot v Kranju, a še vedno nižje kot v Ljubljani.
Živite v stanovanju ali v hiši?
V hiši.
Ali vam jo je priskrbel klub ali ste jo našli sami?
Klub se je povezal z agencijo, ki me je peljala naokoli. Vse je odvisno od tega, kaj si želiš oziroma kakšne potrebe imaš.
Vam najemnino plačuje klub?
Ne, to krijem sam. Te stvari se razlikujejo od kluba do kluba, od pogodbe do pogodbe.
Ali lahko primerjate cene najemnin s cenami pri nas?
Zaradi velike krize so cene zelo padle in so podobne slovenskim. Rekel bi, da so najemnine malo višje kot v Kranju, a še vedno nižje kot v Ljubljani.
Je vaš sosed tudi kateri od vaših soigralcev?
Večina soigralcev živi v Benicassimu, nekaj jih v Castellonu, nekaj pa je takih, ki so pozimi v Castellonu, poleti pa v Benicassimu. Pozimi je namreč Castellon bolj živahen, več se dogaja, Benicassim je takrat bolj prazen, večinoma so v njem upokojenci. Čez zimo je v Benicassimu pet tisoč ljudi, poleti pa dvajset tisoč.
Benicassim je pozimi bolj prazen, večinoma so v njem upokojenci. Čez zimo je v Benicassimu pet tisoč ljudi, poleti pa dvajset tisoč.
V kakšnih odnosih ste s sosedi in ali vedo, da ste nogometaš?
Sosedi vedo, da sem nogometaš. Nogomet je tam zelo priljubljen in večina ljudi v tem delu navija za Villarreal.
Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Če bi se sprehodil po Vila-realu, mislim, da bi me prepoznali. Športna kultura je malo drugačna v primerjavi z našo.
Imate na voljo klubski avto?
Ne, imam svoj avto.
Kakšni vozniki so Španci?
Vozijo po omejitvah, mislim, da je policija zelo stroga, in država je glede tega zelo urejena. Vozil sem se z dvema soigralcema, na zadnjem sedežu eden ni bil privezan, zato so nas ustavili policisti. Mislim, da je kazen znašala okoli dvesto evrov.
Kakšen je vozni park v Španiji?
Po cestah se vozijo zelo dobri avtomobili. Ko smo prišli, to niti ni bilo vidno, v Italiji je bilo glede tega bolje, saj so naši zahodni sosedi po naravi malo bolj bahavi in veliko dajo na to. Vendar se v zadnjem času tudi stanje v Španiji popravlja.
Koliko stane liter bencina?
Mislim, da okoli 1,6 evra.
Kako dobro Španci poznajo Slovenijo?
Eni še vedno govorijo o Jugoslaviji. V tem delu, kjer sem jaz, nas poznajo po Zlatku Zahoviču. Lahko celo rečem, da nas poznajo bolje kot Italijani.
Ste se v Španiji srečali s kriminalom? Ste doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
V teh desetih mesecih nisem imel nobene take izkušnje. Tudi sicer so mi povedali, da tam ni tovrstnih težav, mogoče jih je nekaj na jugu, ampak Španija je na splošno dobro urejena. Policija je močna in stroga.
Eni še vedno govorijo o Jugoslaviji. V tem delu, kjer sem jaz, nas poznajo po Zlatku Zahoviču. Lahko celo rečem, da nas poznajo boje kot Italijani.
Se močno pozna gospodarska kriza, je na ulici veliko brezdomcev, beračev?
Benicassim je majhno mesto in se je niti ne opazi. V nogometnem svetu tega ne opaziš, to je posel in tam se obrača veliko denarja. Pogovarjal pa sem se na primer z delavci, ki so prišli kaj uredit v hišo, pa so mi povedali nekaj zgodb, po katerih se človek kar malo zamisli. Nezaposlenost je zelo velika. Eden izmed njih mi je govoril o svojih prijateljih, da so pred krizo od petih delali štirje, zdaj dela le eden. Vendar se čuti, da se zadeve v Španiji popravljajo.
Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v kakšni restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Prehrano imamo organizirano v klubu. Če želiš, imaš v klubu obroke čez ves dan, zajtrk, malico, kosilo, še eno malico in večerjo. Po treningu velikokrat pojem kosilo v klubu. Imamo tudi svojega nutricionista. Ves čas smo pod nadzorom, in če pridobiš kakšen kilogram ali imaš mogoče malo več maščobe v telesu, ti on sestavi program. Do zdaj še nisem doživel, da bi bil kakšen klub na tem področju tako organiziran.
Kakšna je španska hrana in kako vam je všeč?
Hrana je zelo dobra in sveža. V tem predelu jem večinoma stvari iz morja, sadje pa je sveže skozi vse leto.
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Živilske trgovine delajo do pol enajste ure zvečer, odprejo se ob desetih dopoldan. Ostale trgovine imajo deljen delovni čas, podobno kot v Italiji in Franciji. Tako so odprte tudi restavracije, kosilo imajo do štirih, večerjo pa od sedmih naprej.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
V trgovini sem našel salamo Poli, tako v Italiji kot v Španiji.
Kakšne so cene v trgovinah in restavracijah, če jih primerjate s slovenskimi?
Če si dva v restavraciji privoščita predjed, glavno jed in malo vina, to stane okoli petdeset evrov. Gre za restavracijo ob plaži, kjer je bilo pred dvema letoma vse skupaj dvakrat dražje. Zdaj so cene znižali, ker želijo privabiti turiste. Cene v trgovinah so zelo podobne našim.
Skoraj vsak dan sem hodil na tečaj španščine. Zelo mi je pomembno, da govorim špansko in normalno komuniciram z ljudmi.
Če vas obiščejo znanci iz Slovenije, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Peljem jih v Valencio, ki je oddaljena osemdeset kilometrov in je zelo lepo mesto. Veliko je turističnih zanimivosti, na primer grad Peniscola, kjer so se bile bitke med Afričani in Španci. Peljem jih v Tarragono, ki leži na poti do Barcelone, kjer je velik zabaviščni park. V Benicassimu so zelo lepe plaže, blizu pa so tudi gore in smučišče Javalambre, kjer lahko smučate do konca maja. Blizu so tudi Baleari, na Majorko, Ibizo ali Menorco greš lahko z barko ali z letali, ki tja letijo štirikrat na dan in so zelo poceni.
Kaj delate med treningi ali ko imate prosti čas?
Skoraj vsak dan sem hodil na tečaj španščine. Zelo mi je pomembno, da govorim špansko in normalno komuniciram z ljudmi. Največ sem se ukvarjal s tem in počival.
Ali na televiziji gledate španske programe in ali lovite slovenske programe? Imajo filme sinhronizirane?
Imam tudi slovenske programe. Filme imajo sinhronizirane, podobno kot Italijani in Francozi. Tudi filmi v kinu so sinhronizirani.
Ali berete španske časopise?
Časopisov nisem nikoli veliko bral. Včasih jih malo prelistam, po navadi ob zajtrku, kadar imamo zjutraj trening in imamo v klubu obvezen zajtrk. Večkrat poiščem novice na spletu, tam dobim vse, kar me zanima.
Ali poslušate špansko glasbo?
Bolj malo. V restavracijah je vedno španska glasba, kar mi je všeč, doma pa je ne poslušam.
Kako bi opisali Špance?
So zelo odprt narod, pripravljeni so pomagati in so zelo skromni. Za nekatere stvari so malo leni. Ko se nekaj dogovoriš, lahko traja malo dlje, da se to tudi udejanji. Zelo so nasmejani, kar je verjetno posledica podnebja in velike količine sonca.
Kakšne pa so Španke?
Če povem po pravici, nisem zasledil veliko lepih Špank, saj imajo bolj močne, skoraj moške poteze. Rekel bi, ali so res lepe ali pa niso. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo v Španiji?
Podnebje, zime praktično ni, ponoči je bilo enkrat osem stopinj, čez dan pa jih je vsaj petnajst. Zato je tudi počutje povsem drugačno.
Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Navajen sem bil na Verono, na tamkajšnje življenje. Tam sem imel svoj krog ljudi. Potem pa sem prišel sem in tega ni bilo več, treba je preklopiti na nov način življenja. Vendar pa ni nič takega, kar bi me tu res motilo.
Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli v Španiji?
Čudno mi je bilo, da so v mestu ves čas neke zabave. Vsak mesec se po en teden nekaj dogaja. Tudi bike pripeljejo in naredijo montažne arene. Zanimivo je, da jih imajo pripravljene tudi za otroke, ki potem tečejo pred telički. (smeh) Ves čas se nekaj dogaja, Španci so uživači, radi se zabavajo. Mi na to nismo navajeni, zato je malo čudno.
Zime praktično ni, ponoči je bilo enkrat osem stopinj, čez dan pa jih je vsaj petnajst. Zato je tudi počutje povsem drugačno.
Bi po končani karieri živeli v Španiji?
Španija je za življenje zelo dobra država, tudi za otroke, šole so med boljšimi v Evropi. Nikoli ne moreš vedeti, kaj ti prinese življenje. Je pa res, da bi najraje živel v Sloveniji, tu sem odraščal, tu imam svoj krog ljudi. Ko imaš enkrat družino, se težko odločiš sam, vse je stvar dogovora.