Državno prvenstvo se nadaljuje brez Maribora Nove KBM, ki je podal predlog za stečaj in izstopil iz vseh tekmovanj, v štajerski prestolnici se je sicer dvignilo nekaj prahu, a se je enako hitro tudi polegel.
- KZS klubom pomagala z več kot 500.000 evri
- Vse tekme registrirane z izidom 0:20
- Konec prvoligaške košarke v Mariboru
Skoraj bi lahko rekli, da so se ob ugašanju Maribora bolj dvignili v nekaterih drugih okoljih, kjer so s prstom začeli kazati na Košarkarsko zvezo kot tisto, ki je najbolj kriva, da je klub propadel in da enaka usoda grozi še kar nekaj drugim ali pa jih je že doletela. Slednja se brani in je predstavila svojo plat zgodbe, ki smo jo včeraj tudi objavili. "Ni bila kriva Košarkarska zveza, kot je ponekod pisalo. Njen suspenz je bil res pika na i, a krivdo pripisovati njej, ni prav," pravi tudi Matjaž Kramberger.
On je tisti, ki je v Mariboru "lajal" zadnje tri mesece, a se na koncu moral predati v boju za obstoj kluba. Januarja je z direktorskega stolčka ženskega mariborskega kluba prišel k moškim, tam je nasledil Janeza Tomažiča, ki se je po nekaj letih umaknil. Optimistično se je lotil dela oziroma reševanja kluba in bil prepričan, da kljub dolgovom njegov obstoj ni ogrožen. A se je zmotil, kar je hitro sprevidel.
"Nisem imel takih podatkov o dolgu, kot sem jih potem našel. V dveh tednih mi je bilo vse jasno in že takrat sem o težavah opozoril vse v klubu. O točnem znesku dolga ne morem govoriti, natančne številke nimam, mislim pa, da je ta zagotovo med 200.000 in 250.000 evri, meni pa je bil predstavljen štirikrat manjši dolg. Če bi mi Tomažič predstavil tak dolg ali dal poročilo, tega nikoli ne bi prevzel. Ker pa je šlo le za besede ...," se zdaj z grenkobo spominja, da se je ujel na limanice.
"Pozneje sem govoril s Tomažičem in ga soočil s pravimi številkami, a je le skomignil z rameni in rekel: 'Bo že držalo, če praviš'. Midva sva takrat končala in ne želim ga več videti v Mariboru," ne skriva jeze nad svojim predhodnikom, na katerega pa noče valiti krivde za nastali dolg.
Vsaj ne vse, čeprav se je v pogovoru med vrsticami dalo slutiti, da naj bi bilo prav Tomažičevo poslovanje krivo za visoke rdeče številke. "Verjetno ni znal dobro poslovati in delati z denarjem. Težko rečem, da je kdorkoli kaj neposredno vzel, tega ne morem dokazati. Videli bomo, ko bodo znani vsi podatki," pravi Kramberger, ki se je januarja intenzivno vrgel v delo, da bi saniral klub.
NEPLAČANIH RAČUNOV ZA VES PIRANSKI ZALIV
"Prišel sem na pomoč, ker je škripala tudi organizacija. Kluba ni težko postaviti pokonci, nastaviti ljudi, pomagati, a če imaš vsaj nekaj sredstev. Če pa imaš račun vseskozi blokiran, ne moreš poslovati." Mariborski klub je imel račun blokiran zadnjih 45 dni, na Krambergerja pa so se "usuli okostnjaki" takoj, ko je odprl prvo omaro v klubskih prostorih.
"Odkril sem veliko nepravilnosti, še po dveh mesecih nisem prišel do vseh papirjev, ker je pravi kaos. Neplačanih računov je bilo malo morje, za ves Piranski zaliv. Tu sem takoj vedel, da ne bo kruha. Potem sem videl, koliko denarja naj bi še prišlo, in si malo oddahnil, a vsi prilivi so takoj šli v izvršbe. To pa te dotolče, ker si nemočen," žalosten pripoveduje zgodbo zadnji direktor Maribora, ki kar ne more verjeti, da je prišlo do tega. Verjeti nismo mogli niti mi, ko nam je izdal višino klubskega proračuna za to sezono.
"Maribor ima dobre sponzorje, proračun kluba je 350.000 evrov," je dejal in le strinjali smo se lahko, da potem "očitno nekaj ni bilo v redu." Namesto da bi se ekipa s takim proračunom borila za visoka mesta na lestvici, se je borila za obstanek, še hujši boj pa je potekal "v pisarnah", a ta je bil praktično vnaprej izgubljen.
"Ko sem tisto, kar sem našel, pokazal članom upravnega odbora, so vsi le gledali kot biki v nova vrata. Tudi oni niso vedeli za vse, prihajale so nove in nove izvršbe. Te so nas na koncu tudi uničile. Ne Košarkarska zveza s suspenzom ne sponzorji, kot so tudi govorili nekateri, ker naj ne bi dajali dovolj denarja," Kramberger nikakor noče iskati krivcev drugje kot v lastnih vrstah. "Če niso dali dovolj denarja, si klub na začetku sezone ne bi smel privoščiti dragih trenerjev in igralcev. Če bi Maribor igral s svojimi igralci, odslovil tujce in ne imel od drugod tudi trenerjev, ampak domače, potem zagotovo ne bi prišlo do tega. Lahko bi začeli plačevati dolgove za nazaj. Tako pa so se stroški še povečali, namesto zmanjšali. Kdo je kriv? Mislim, da vsa uprava, ki ni bila dovolj aktivna, to je postala šele v zadnjem času. A prepozno. Morda bi lahko s prstom kazali na prejšnjega direktorja, a morda tudi on ni zmogel vsega ali bil dovolj pozoren. Kluba pa se tako zagotovo ne more voditi."
NAJ ODGOVARJA, KDOR JE TO STORIL
Nekaj očitkov je padlo tudi na račun Krambergerja, zlasti tisti, zakaj so še malo pred stečajem pripeljali nekaj igralcev, se zdi še kako tehten. "Videli smo, da s tem kadrom ne moremo ostati v ligi. Ti trije igralci nas niso stali pravzaprav nič in z njimi zagotovo ne bi izpadli. Zaradi teh košarkarjev, ki so prišli na koncu sezone, klub ni propadel. A pojavljale so se nove in nove izvršbe, okostnjaki so padali in še padajo. To je nerešljivo. Če dobiš v dveh tednih 30.000 evrov sponzorskih sredstev in gredo vsa za poplačilo izvršb, nimaš pa niti vode, bandaž, ne moreš plačati sodnikov, potem je nemogoče poslovati. Skušali smo najti še nova sredstva, a je bilo to nemogoče, saj gre za previsoka sredstva. Kdo pa ti bo danes kar tako dal 100.000 evrov? Močni sponzorji so vsi že dali denar, tudi vnaprej," vrti film za nazaj Kramberger, ki poudarja, da ni on tisti, ki je odločil, da gre klub v stečaj, saj sam ni član upravnega odbora.
Čeprav si je na vse kriplje prizadeval, da do tega ne bi prišlo, ne nasprotuje takemu scenariju. "Lahko bi še do konca igrali v prvi ligi in gotovo ne bi izpadli. A to ni nobena rešitev, ampak zgolj zatiskanje oči. Kako pa bi šlo potem naprej? Dolgov je preveč. Odločitev je bila taka, mislim, da ni napačna, morda bi celo do nje moralo priti že prej," pravi (nekdanji) direktor, ki si predvsem želi, da bi prišla na dan vsa resnica in da bi morebitni krivci za nastalo stanje tudi odgovarjali.
"Kar samo od sebe se vse najbrž ni zgodilo. Ravnatelj šole ni kriv, da je dal telovadnico v najem za vadbo, pa mu nekdo ni plačeval dve leti. Igralec ni kriv, da je prišel sem igrat in imel sklenjeno pogodbo za 1900 evrov na mesec in še plačano stanovanje ter dva obroka dnevno. Naj dobi denar, če je nekdo to podpisal. Ta pa naj odgovarja, ker je to storil," je odločen Kramberger, čigar ime se v tem tednu pogosto omenja, čeprav pravzaprav le izvršuje tisto, kar je odločil upravni odbor oziroma predsednik kluba.
"Slednji je zadnje tri mesece sprevidel, da so bile storjene napake, zelo se je trudil. Lahko ga le pohvalim, naredil je veliko, a kakšne pol leta prepozno. Če bi se začelo pravi čas, Mariboru ne bi bilo treba propasti. Prej se je očitno verjelo na besedo nekomu drugemu in zdaj je tudi sam v veliki godlji, če mene vprašate." V njej je tudi sam, saj je ostal brez službe, v godlji je tudi mariborska košarka.
"Zdaj je prepozno jokati. Bojim pa se, da je za lep čas konec prve lige v Mariboru," pravi z žalostnim glasom Kramberger.
