Krka je igrala drugače kot teden prej v ligi ABA.
Pozna se vrnitev našega kapetana Hukića, zato se sestavljanka počasi sestavlja. Res smo bili videti bistveno drugače kot na prejšnji tekmi lige ABA. Ne bi bilo nezasluženo, če bi zmagali mi, a v ključnih trenutkih nismo uspeli ohraniti zbranosti. Olimpija je to izkoristila in zasluženo zmagala.
Tudi vi ste bili videti precej drugače kot na prvem dvoboju.
Da, bil sem bistveno bolj agresiven kot na zadnji tekmi, poleg tega mi je šlo pri metu.
So vas Ljubljančani s čimerkoli presenetili?
Ne, mislim, da med nami ni večjih presenečenj in jih tudi ne bo. Šlo bo za malenkosti, za to, kdo bo uspel obdržati večjo osredotočenost v ključnih trenutkih.
Zame je Džile s taktičnega vidika definitivno najboljši trener na prostoru Balkana.
Je trener Džikić letos zelo vplival na vašo igro?
Gotovo. Zame je Džile s taktičnega vidika definitivno najboljši trener na prostoru Balkana. Še vedno se učim in se moram še veliko naučiti, sem pa že napredoval.
Obramba, ki jo Džikić zahteva od vas, tokrat ni bila na primerni ravni.
Res je bilo na obeh straneh veliko košev. V nekaterih segmentih smo slabo branili njihovo igro, v tranziciji puščali preveč prostora Prepeliču pri lahkih, odprtih metih, ki jih je zadeval, in v prihodnje moramo to popraviti.
V zaključku ste imeli priložnost za zmago.
Lahko bi jo potrdili že prej, a to je padec zbranosti, o katerem sem govoril. Ne bom rekel, da se nismo držali dogovora, a v ključnem trenutku nismo bili pravi.
Na koncu oziroma po njem je bilo nekaj napetosti.
Tako pač je med nami in njimi, mislim, da je tako tudi prav. To je le derbi, v katerem so strasti na vrhuncu, in nekaj tega mora biti. Potem je tudi za vas malo bolj zanimivo (smeh).
Strasti so se razvnele tudi že na prejšnji Krkini tekmi v Šentjurju ...
Ah, tisto je bilo malo prijateljskega rajanja na sredini igrišča (smeh).
