Po polovici sezone slovenskega državnega prvenstva smo izpostavili glavne akterje prvih 10. krogov.
Lahko bi izbrali tudi koga drugega, imen, ki so tako ali drugače zaznamovala to jesen v prvi ligi, je tako med trenerji kot igralci še dosti. Recimo Saša in Željko Zagorac, Teo Hojč, Dragiša Drobnjak, Igor Kešelj, Goran Jagodnik, Jure Pelko in tako dalje. A odločili smo se za našteto šesterico, za tri posameznike med košarkarji ter tri med trenerji, da skoznje še dodatno osvetlimo prvo polovico sezone.
DEJAN MIHEVC
je kreator šentjurskega buma. Z vrnitvijo v domače okolje je dobil ogromen motiv in svoj zanos znal prenesti na vse okrog sebe. Veliko je opravil že poleti z odličnim kadrovanjem, jeseni pa skupaj s svojimi varovanci žel sadove dobrega dela. Stoji na trdnih tleh, a hkrati vzpodbuja ekipo, da ne zatira želje po "letenju".
ĐORĐE LELIĆ
je prvo ime Tajfuna. Po več letih igranja za Elektro je Srba prav Mihevc zvabil v Šentjur in za njim je najboljše pol sezone v Sloveniji. Na desetih tekmah je le enkrat dosegel manj kot deset točk, petkrat je prekoračil dvajsetico. Ob tem je še asistiral in odlično skakal – dovolj tudi za naziv trenutnega MVP-ja lige.
PREDRAG MILOVIĆ
je sinonim za trenerja, ki ekipo zna obdržati v prvoligaški druščini. V Zlatorogu se mu z obstankom ni treba ukvarjati, tu so ambicije in cilji višji, Milović pa je tu, da jih izpolni oziroma še oplemeniti. Lani mu je odlično uspelo, letos prav tako kaže zelo dobro. Uvrstitev, predvsem pa igra Laščanov obetata veliko.
SMILJAN PAVIĆ
je v ekipi Šenčurja najbolj zaslužen, da so Gorenjci tik za mesti, ki vodijo v ligo za prvaka. Izkušeni center je bil največja poletna okrepitev novega prvoligaša in nakup je več kot upravičil: je najboljši strelec in skakalec moštva. S soigralci se je na začetku še lovil, zdaj pa jim je najbrž kar žal, da je prišel premor.
SANDI ČEBULAR
morda res ni naredil kariere, kot je nakazoval njegov razvoj v mlajših letih – čeprav jih tudi zdaj šteje komaj 28 –, a v slovenski ligi je še vedno tisti, ki ga je treba premagati, če želiš biti na vrhu lestvice strelcev. To jesen ga ni nihče, v povprečju je dosegal 19,6 točke in bil motor vse boljših iger Rogaške.
GREGOR HAFNAR
si je verjetno malo drugače predstavljal svoje prve mesece na prvoligaški klopi. Kazalo je, da mu je s prihodom v ambiciozne Helios Sunse padla sekira v med, a ni vse zlato, kar se sveti (oziroma sije). Pa pri tem ne mislimo le na težave s poškodbami, ki jih ni bilo malo, bolj na občutek, da mora plesati na avstrijsko glasbo.