Čeprav smo na zadnjih nekaj tekmah kar nekako pozabili na težave s poškodbami, s katerimi se v tej končnici spoprijema Luka Dončić, je na drugem obračunu finala zahodne konference ta realnost udarila precej bolj, kot si je kdorokoli želel. Luka je bil na predhodnih srečanjih videti razigran, brezskrben in bil pri tem tudi izjemno učinkovit, vendar pa je bilo tokrat dovolj pol minute za spoznanje, da se dogaja nekaj zaskrbljujočega.
Dončić je takoj kazal očitne znake hudih bolečin v desnem kolenu, opazno je šepal, med predahi iskal led, stiskal z zobmi brisačo, soigralci so ga spodbujali. Stiskal je zobe, se izjemno trudil in celo v veliki meri s svojimi sijajnimi meti in podajami držal stik s sicer zelo razigrano Minnesoto. Vendar težave so bile očitne, soigralci pa so bili premalo razigrani, da bi Dallas te težave lahko skril v dovolj veliki meri. Minnesota je tako po vodstvu za največ 18 dobila polčas za 12 in grozila, da bo v tem slogu izenačila na 1:1.
Dončićevim junaštvom sicer ni bilo videti konca. Ob povsem ugasnjenem Irvingu je izkoriščal slabo strelsko formo obeh glavnih zvezdnikov Minnesote, šepajoč blestel tako strelsko kot podajalsko in uspel celo Dallas povsem vrniti v igro ter ga na neki točki tretje četrtine približati na zgolj dve točki zaostanka. Po manjši seriji Minnesote pa ga je prerojeni Irving na začetku četrtega dela igre z dvema zaporednima trojkama celo poslal v vodstvo.
Moštvi sta se nato izmenjevali v vodstvu do divje končnice, v kateri je Minnesota že vodila za 5, a se je Dallas vrnil in imel napad ob dveh točkah zaostanka 12 sekund pred koncem. Žogo je v roke vzel Luka, odpeljal na vrtiljak Rudyja Goberta in zadel noro trojko za točko vodstva. Za svojih 32. Ob trojnem dvojčku. Minnesota je imela sicer še tri sekunde in Naz Ried ni bil dalč od uspeha, toda ostalo je zgodovina, Dallas gre v Dallas z vodstvom 2:0.