Poklicali smo ga prejšnji petek in prva tema je seveda moral biti Kyle Kuric, nesrečni soigralec, ki so mu pred nekaj dnevi diagnosticirali možganski tumor. "Kakšna smola," je začel pogovor Omić in opisal, kako so si sledili dogodki pred razkritjem hude bolezni. "Bili smo na gostovanju pri Laboral Kutxi v Vitorii. Ko smo prišli tja, ga je začela boleti glava. Podnevi je jemal zdravila, tekmo smo imeli naslednji dan. Na dan dvoboja je še vedno občutil bolečino, a ni bila takšna kot prejšnji dan. Spet so mu dali tablete, zato je odšel z nami v dvorano in se začel ogrevati. Toda že pri prvem polaganju je videl, da ne gre. Nato je šel v hotel počivat, zvečer se je počutil malo boljše in mislili smo, da so bile razlog preutrujenost ter vožnje z letalom in avtobusom. Ko smo naslednji dan prišli v Barcelono, ga je spet začelo vse bolj boleti, zato je odšel v bolnišnico. Tam so po pregledu odkrili to, kar so," je s tihim glasom in slišnim cmokom v grlu povedal Omić.
VSE BOLJ DOMAČ S TUJIMA JEZIKOMA
V Las Palmasu je Omić sicer že bil med lanskim svetovnim prvenstvom, a seveda je eno, če si tam dva tedna ali pa vso sezono. "Las Palmas je lepo mesto, tu je vseskozi sonce, 20, 25 stopinj. Iskreno povedano, se še nisem čisto privadil, a počasi se navajam. Na začetku je bil tu z menoj fizioterapevt Grega Zdolšek, potem mi je veliko pomagal Sasu Salin, ki mi je razkazal mesto, dvorano, kako potekajo stvari. Kakšen teden sem potreboval, da sem se malo navadil na vse skupaj, da sem se znašel, potem je bilo v redu." Z vsakim dnem napreduje tudi njegovo razumevanje španščine. "Ne govorim, tudi razumem ne vsega, zato se ne morem pogovarjati. Poznam osnove, trener govori špansko, če pa mi je treba kaj posebej razložiti, to pove angleško. Razumem, kaj mi hoče povedati. Na začetku sem imel malo težav tudi z angleščino, zdaj je že boljše."
Ni skrival, kakšen šok je bil to za vse. "Ko smo izvedeli za to, nam je bilo vsem težko. Kyle je super fant, poleg tega je naš prvi igralec. Pogrešamo ga." Prva tekma Gran Canarie po odkritju Kuricevega tumorja je bila prejšnjo sredo v evropskem pokalu z Albo. V prvem polčasu je Gran Canaria še vodila, potem pa je sledil padec, Alba je naredila preobrat. Omić slabšo igro pripisuje tudi Kuricevim težavam. "Ko se to zgodi soigralcu, razmišljaš, kaj bo z njim, ali bo operacija uspela, kaj bo po njej in podobno. Na tekmo smo šli pogumno, a to nam je ostalo v podzavesti. Zagotovo je vplivalo na nas."
TRENIRAM DRUGAČE
Z upanjem, da bo šlo Kuricu na bolje, smo se lotili drugih tem, bolj veselih, zaradi katerih smo se ne nazadnje z Omićem tudi želeli pogovoriti. Marsikoga, tudi nas, priznamo, je presenetil njegov odličen začetek sezone, pričakovali bi, da bo imel več težav ob spremembi ekipe, sploh ker gre za prvo izkušnjo igranja v tujini (čeprav je, resnici na ljubo, že pri 14 letih iz rodne BiH prišel v Slovenijo).
"Drugače treniram, mogoče malo več kot do zdaj. Prestavil sem v višjo prestavo," je bil njegov odgovor na to, kako si razlaga tako dobre predstave v uvodu sezone. "Tu so trenerji, ki so ti na voljo 24 ur na dan, in to je treba izkoristiti. Na treningih napredujem. Zjutraj treniram individualno s pomočnikom, zvečer grem še dodatno v fitnes s kondicijskim trenerjem. Imamo dobrega trenerja, ki mi daje priložnost, ki si želi, da napredujem. Sprememba je vidna," je dodal.
V LJUBLJANI VSE ISTO
Še vedno je precej na tekočem s tem, kaj se dogaja v Olimpiji. "Tri leta sem bil v tej ekipi in seveda jo spremljam. Imeli so nekaj smole na kakšni tekmi, pomembno je, da se borijo do konca, da bodo prava ekipa," hrabri zmaje, med katerimi je z nekaterimi še vedno v stiku. "Pred gostovanjem v Bilbau so me v Španiji spraševali o Olimpiji. Povedal sem jim, kakšno je stanje v Ljubljani, kaj se je spremenilo. Vidim, da se ni nič, to je to," se je zasmejal Omić.
Toda mar to pomeni, da v Olimpiji ni treniral dovolj, da bi bil napredek že prej lahko (še) večji in hitrejši, če bi bolj trdo vadil? Ali to morda pomeni, da so pogoji za trening v Olimpiji slabši kot pri Gran Canarii? "Ne, saj je bilo tudi v Olimpiji vse v redu. Tam smo imeli vsak dan dva treninga, in če je tako, tudi napreduješ. Tu treniramo en dan enkrat, naslednji dvakrat, potem spet enkrat. Zelo gledajo na stanje igralcev, na to, koliko je kdo utrujen, kakšna so bila potovanja, in se prilagajajo. Tukaj sem sam, rad grem v dvorano in dodatno treniram. Ne morem reči, da prej nisem treniral in da sem začel šele zdaj v tujini. To nikakor ni res, tudi v Olimpiji se je veliko treniralo. Olimpija me je navsezadnje zato, ker sem treniral in dobro igral, prodala," je povedal 23-letnik.
RENESESA VSI POSLUŠAJO
Omića v Gran Canarii vodi Aito Reneses, trenerska veličina te države, španski Zmago Sagadin. Kot pravi, se z njim odlično razume. "Od mene želi, da se borim, da ga poslušam. Od njega se učim dodatnih stvari, ki jih prej še nisem delal. Treniram recimo drugačno obrambo, košarka v Španiji je hitra, na to se moram še navaditi. Hoče, da grem maksimalno na vsako žogo, da skačem. Delava korak za korakom, ne hitiva, ve, kaj mi manjka, in počasi dela z menoj." Brez povišanih tonov, Reneses si avtoritete ne gradi s kričanjem. "Tu sem dva meseca in nisem še slišal, da bi zakričal ali se na kateregakoli igralca zadrl. Vse razlaga mirno, počasi, vsi ga poslušamo. Tudi od tod izvirajo ti rezultati, naša mirnost na parketu," je prepričan Omić, ki je tudi sam precej manj živčen, kot je bil še v lanski sezoni pri Olimpiji.
"Če sem naredil kaj narobe, sem bil slabe volje in nervozen. Tega zdaj ni več, naučil sem se, da je nervoza nepotrebna. Če imaš za trenerja profesorja, te veliko nauči, tudi tega, da se učiš na napakah in da stvari popravljaš na treningih," je dejal reprezentant, ki po koncu evropskega prvenstva ni imel prav veliko časa, da bi si odpočil. A tega ne jemlje kot slabo, prav nasprotno. "Reprezentanca mi je veliko dala. Tam sem veliko treniral, igral, tudi zato mi gre zdaj v klubu dobro. Po koncu EP sem imel pet dni prosto, potem sem se že pridružil Gran Canarii, zato nisem veliko izgubil. Utrujen ne smem biti. Trener nam daje proste dni, bolj smo utrujeni od potovanj in letal."
VAMOS, VAMOS
Tako soigralci kot navijači Gran Canarie so Omića hitro in dobro sprejeli. "V Las Palmas sem prišel napredovat in jim pokazat, da želim uspeh ekipe, h kateremu želim prispevati čim več. Dobro so me sprejeli, navijajo zame in me spodbujajo. To mi veliko pomeni, jih pa tudi sam dvigujem na noge. Ko začnemo igrati dobro, rečem 'vamos, vamos' in takrat vsi ponorijo."
Visoki center je že omenil hitro igro, ki se igra v španskem prvenstvu, to je drug svet v primerjavi z ligo ABA, kjer je veliko več pozicijske igre. "Ko dobiš skok, tu že gledaš naprej, da čim prej podaš in gre ekipa v protinapad ali polprotinapad. Čim prej se skuša zaključevati. Nekaj časa sem potreboval, da sem se navadil na to, saj nisem pričakoval, da se igra tako hitro. Ko sem na začetku dobil skok in podal, nisem še niti krenil na drugo stran, pa je bila akcija že končana. Zdaj mi že bolje uspeva, igram po njihovem sistemu," nas je s predstavo o tem, kako je bilo videti, nasmejal Omić.
DOBIL SAMOZAVEST
Ne v smeh, ampak v dobro voljo nas spravljajo njegove igre v dresu Gran Canarie. Če so nas presenetile, je po lastnih besedah sam iskreno verjel vase in v to, da lahko igra tako uspešno tudi v Španiji. "Ko sem prišel, sta mi zelo pomagala Sitapha Savane in Eulis Baez, ki igrata na mojem položaju. Posebej Savane, ki mi kaže, kako naj počnem tisto, kar je najboljše zame. Pozorno ga poslušam, ker ima za seboj že zelo dolgo kariero, veliko je že izkusil. Ko sem odigral prvo, drugo tekmo, sem dobil samozavest, ki jo skušam ohranjati. Moram pa še bolj trenirati, da bom še bolj napredoval in bo trener zadovoljen," se noče slepiti z dobrimi igrami, ampak že gleda naprej.
PANIKA, ČE TRESE
Ena od značilnosti igranja za Gran Canario je, da je treba za vsako gostujočo tekmo sesti na letalo. "Sem mlad in tudi to je treba preživeti. Nikamor pač ne moremo z avtobusom," se je ob igranju za otoško moštvo s tem sprijaznil Omić, ki sicer nima strahu pred letenjem, razen ... "Če so turbulence in se letalo veliko trese, takrat me zagrabi panika."
Tudi zaradi njegovih dobrih predstav je Gran Canaria v petih krogih španske lige doživela le en poraz, eno izgubljeno tekmo ima tudi po štirih krogih evropskega pokala. So zaradi dobrega uvoda v sezono cilji kluba kaj zrasli? "Cilji? Trener je rekel, da gremo od tekme do tekme. Na vsako se dobro pripravimo. Če dobro igraš in zmaguješ, potem te to samo pripelje do ciljev. Nismo pa rekli, da moramo biti četrti v španski ligi, prvi v skupini evropskega pokala. Ne, gremo počasi, dobro se pripravljamo na tekme in skušamo vsakič zmagati," je mirno, a odločno, dejal Omić. Rekli bi, neki drug, bolj zrel Omić, kot smo ga poznali še pred dvema, tremi meseci ...
