Vendar iskreno, namen našega klica seveda niso bila vprašanja o klubu, precej bolj nas je zanimala reprezentanca. Omić je bil do lani njen član, do naturalizacije Anthonyja Randolpha, in hoteli smo vedeti, kako je spremljal uspeh izbrane vrste na EuroBasketu. Zanimalo nas je, kaj si je mislil o vsem skupaj, predvsem pa, kako razmišlja glede prihodnosti. Randolph seveda v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo ne bo igral in Omić bi reprezentanci še kako prav prišel.
So vas po zlati kolajni prevzela čustva?
Koga pa niso? Mislite, da Zorana Dragića niso? In še koga drugega? Sloveniji sem veliko dal, tudi Slovenija meni, dobil sem potni list, naredil prve prave košarkarske korake. Ko me je še kot 17-, 18-letnega klicala BiH, da igram zanjo, sem rekel ne, ker sem hotel igrati za Slovenijo. In seveda pridejo čustva na plan. Šest, sedem let sem bil član reprezentance, od mladincev naprej, igral sem lani v kvalifikacijah, da bi letos lahko nastopil na evropskem prvenstvu. Jasno, da sem pričakoval, da bom igral na njem in poskusil popraviti tisto, kar sem slabega naredil v kvalifikacijah, poskušal osvojiti kolajno. Seveda so bila prisotna čustva, tudi jaz bi bil rad na njihovem mestu, tudi jaz bi rad imel kolajno okrog vratu. Ni bilo usojeno, razloge poznate. Nočem se več mešati tja, kjer ni treba. Bomo videli, kako naprej.
Vas je kdorkoli iz zveze v zadnjih mesecih poklical, potem ko je bilo jasno, da bo za reprezentanco igral Randolph?
Nihče. Nobenega klica. Od takrat, ko me je poklical selektor Kokoškov in mi razložil, kaj imajo v načrtu, iskreno povedano, niti nisem imel želje govoriti s komerkoli. Jasno je bilo, koliko je ura. Zdaj se ne obremenjujem več s tem, to je za menoj, srečen sem v klubu, uživam v košarki.
Verjetno vas bo kmalu nekdo poklical?
Aaah, bomo videli, če bodo klicali pravo številko. Problem je, da ne vem, ali imajo mojo številko oziroma ali bodo dobili pravega igralca. Ničesar še ne vem. Ne vem tudi, kaj bo odločil klub, ki ima pravico povedati svoje mišljenje. Imamo močno skupino v evropokalu, tam moramo zmagovati. Če manjkaš teden, deset dni, to zmoti ritem ekipe, bomo videli, kako bo.
Se boste torej javili, ko vas bo poklical selektor ali kdo z zveze, ali boste telefon pustili zvoniti?
Bomo videli. Morda bom ravno na letalu ali imel tekmo. Če me bodo dobili doma, se bom javil. Ampak ne, če bo številka neznana.
CELOTEN INTERVJU Z ALENOM OMIĆEM SI LAHKO PREBERETE V PETKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI SI JO LAHKO ZAGOTOVITE TUDI NA TRAFIKA24.SI.